Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za 1. program Radia Slovenija je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope. Spregovorili sta o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem
Za Prvi je Mojca Delač pred mikrofon na kratek pogovor povabila gospo Yuzhen Huo, dolgoletno kitajsko veleposlanico v Evropi, zdaj pa posebno predstavnico kitajskega ministrstva za zunanje zadeve pri sodelovanju z državami vzhodne in osrednje Evrope.
Yuzhen Huo je spregovorila o aktualnih izzivih povezovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope v okviru platforme 16+1, o Sloveniji in njenih potencialih, o kitajskem videnju Evrope ter najprej tudi o obisku novinarjev na Kitajskem:
Gospa Huo, lahko najprej strnete nekaj vtisov ob druženju z delegacijo novinarjev?
Zdaj je drugič, da se družim z novinarsko delegacijo iz držav osrednje in vzhodne Evrope. Vsaka ima svojo značilnost; tokrat vidim enkratnost prav v vsakem posameznem članu, posebno proaktivnost in pripravljenost na učenje in obisk različnih krajev. Sprožili ste kar nekaj krasnih predlogov za spodbujanje sodelovanja v okviru strategije 16 + 1 in pri tem imate pomembno vlogo povezovalca.
Med obiskom smo veliko pozornosti namenili vprašanju razvoja in prihodnosti ter Kitajske realnosti čez pet let, torej leta 2020. Kaj lahko poveste o tem?
Kot ste lahko videli, imamo na Kitajskem neenakomeren razvoj, recimo, če primerjate mesti Guangdžov in Nančang. Kitajska infrastruktura se razvija zelo hitro. Zdajle se na primer pogovarjava med vožnjo z avtobusom, s katerim se lahko premikamo od province do province. Kitajska realnost je trenutno kakšnih 120.000 kilometrov avtocest.
Kot ste omenili, smo v zadnjih dneh veliko govorili o načrtih za naslednje petletno obdobje, saj se prav letos začenja 13. petletka. Tako po posameznih provincah kot na nacionalni ravni ima Kitajska velike načrte. Ko govorimo o industrializaciji, ta poteka korak za korakom. Naš načrt se imenuje »Made in China 2025«. Naš cilj je, da nadgradimo, prerazporedimo in prestrukturiramo našo industrijo.
Ko pa govorimo o kmetijstvu – skušamo zgraditi nova ruralna območja. Videli ste, kako živijo kmetje in kako se znajdejo. Bodisi kot samostojni podjetniki ali kot lastniki deležev v zadrugah.
Na splošno pa, če stopimo korak vstran, je naša splošna spodbuda usmerjena k množičnim inovacijam in množičnemu podjetništvu. Mislim, da lahko v okviru tega modela sprožimo novo raven razvoja.
In še to bi dodala. Ko govorimo o Kitajski po sprejeti reformi in politiki odpiranja, govorimo o kitajski hitrosti razvoja. Uspeva nam ohranjati razmeroma visoko hitrost razvoja, mislim pa, da bo v prihodnje za Kitajsko še pomembnejša kakovost. Če bomo kakovosti razvoja namenili večjo pozornost, se bo gospodarska rast spreminjala za približno 7 odstotkov na leto.
Konec maja je v Sloveniji potekalo 1. Srečanje koordinacije med Kitajsko in državami vzhodne in osrednje Evrope (CEE) na področju gozdarstva in lesno predelovalne verige. Prav zdajle, ko se pogovarjava, se vozimo mimo krajev, bogatih z rastjem in gozdovi.
Na primer tukaj, v južnem delu, cvetita gozdarstvo in sadjarstvo. V teh krajih v okrožju Vujuana je delež gozdov kakšnih 80 odstotkov. Mislim, da imate tudi v Sloveniji velik delež gozdov, kajne?
Na Kitajskem posvečamo veliko pozornost pogozdovanju. Približno 6 milijonov hektarjev pogozdenih površin imamo. S tem zagonom moramo nadaljevati predvsem v luči zaščite okolja, še posebno na severu Kitajske; tam se na primer pozimi spoprijemamo z zelo hudimi peščenimi viharji.
Pri tem pa lahko pomagate s svojo napredno tehnologijo in izkušnjami. Cenim zelo pomembno vlogo, ki jo ima Slovenija na področju gozdarskega sodelovanja v okviru strategije 16 + 1. Pokazali ste veliko proaktivnost. Vsaka država v okviru tega mehanizma ima svoje posebne značilnosti, skupna prizadevanja pa bodo spodbudila nadaljevanje razvoja in razširila obzorja ter vizijo za prihodnost.
Na tem mestu bi vam rada čestitala ob uspešnem dogodku v Sloveniji.
Kot ste lahko videli ob tem kratkem obisku Kitajske, ljudje tukaj zelo verjamejo v svoj lastni razvoj in si tudi kot posamezniki prizadevajo, da bi spodbujali nacionalno blaginjo. V njihovih srcih je tudi mednarodno sodelovanje zelo pomembno. Tako mednarodno sodelovanje med Kitajsko in vašimi državami torej pomeni tudi še boljše odnose med ljudmi iz teh dežel.
Kako pa ljudje na Kitajskem na splošno dojemajo Evropo?
Mislim, da na splošno Kitajci Evropo dojemajo krasno. Evropa kot kontinent ima svojo zgodovino in seveda naš veže veliko stvari. Posebno v sodobnosti se razvijate zelo hitro na področju industrije, znanosti in tehnologije, krasno bi bilo, če bi tu sodelovali. Tudi mi imamo čudovito zgodovino in kulturo. Imamo svojo prednosti in slabosti. Oboji moramo prispevati, da poudarimo naše prednosti in premagujemo naše pomanjkljivosti ter se učimo drug od drugega.
Tudi vi, gospa Huo, Evropo odlično poznate , prav zaradi tega pa tudi možnosti in priložnosti za sodelovanje.
Če govorimo na splošno bi lahko rekla, da Evropo dobro poznam. Pri tem pa še veliko bolje države osrednje in vzhodne Evrope, saj sem tam študirala in delala več kot 30 let. V tem času sem izoblikovala temeljit občutek za to regijo. Če bi gledali kitajske zakone, bi pri mojih letih že morala imeti čas samo zase, ampak me strast do dela žene naprej.
Mislim, da smo priča »pomladi« sodelovanja med Kitajsko in državami osrednje in vzhodne Evrope. In menim, da moramo to nadaljevati. Na Kitajskem imamo pomembne človeške vire, material, fizično moč. Tudi vi imate kvalitetne človeške vire, tehnologijo… Na tej podlagi in tudi v okviru platforme Kitajska- CEE pa bi morali spodbujati tudi bilateralno sodelovanje.
Kako dobro pa poznate Slovenijo?
V Sloveniji sem bila dvakrat ali trikrat in name je pustila odličen vtis, zato zanjo zdaj delam veliko reklame. Imate krasne vire za turizem, Blejsko jezero, naravo, pa recimo Kras, ki je nekaj posebnega. Tudi na Kitajskem imamo podobna področja in tudi tu je priložnost za sodelovanje.
Menim, da bo vaša država odličen cilj za kitajske turiste, ki bodo presenečeni, ko bodo odkrili njene lepote. Kar moramo narediti zdaj, je izboljšati publiciteto, da bo še več ljudi izvedelo o Sloveniji, ne samo na Kitajskem, ampak tudi v mednarodnem prostoru.
(prevod iz kitajščine: Martin Wang, prevod iz angleščine: Mojca Delač).
Ob sobotah se v avgustu jutranji in dopoldanski program odvija v živo z višje nadmorske višine! Tokrat s 1220 metrov, izpred Planinskega doma na Kumu! V Sloveniji je 46 krajinskih parkov in eden od njih je tudi Krajinski park Kum. Z vidika naravovarstva ga bo predstavila biologinja Vlasta Medvešek Crnkovič, načelnica Odseka za varstvo gorske narave v Planinskem društvu Kum Trbovlje. Poudarila bo pomen suhih in polsuhih travišč na tem območju, ki so izjemno pestra z vidika rastlinskih in živalskih vrst. Z nami bodo tudi: Marjeta Bricl, predsednica Planinskega društva Kum Trbovlje, eden od veteranov društva Janez Brinar, ki verjetno pozna vsak kamen na vrhu, Jože Prah, ki bo predstavil Zasavsko planinsko pot, Matej Strgaršek, ki bo obudil spomine na pretekle Kumske nedelje, tudi oskrbnica doma Ljudmila Ocvirk – Mili, potrkali pa bomo seveda tudi na vrata "soseda" RTV oddajnika. Za piko na i pa še koncert skupine Orlek - čisto v živo, čisto z vrha!
Danes je nov dan - Inštitut za druga vprašanja in Inštitut za študije stanovanj in prostora sta razvila, spletno mesto Najemniški SOS. V studiu Prvega programa bomo gostili Klemna Ploštajnerja iz Inštituta za študije stanovanj in prostora, ki pojasnjuje, kakšne so izkušnje najemnikov na slovenskem najemniškem trgu in kakšne so posledice neurejenih najemnih razmerij in popolnoma nereguliranega najemniškega trga.
Prehransko afero letošnjega poletja je povzročila kontaminacija široko uporabljenega aditiva E410 – gumija iz zrn rožičevca, ki je bil onesnažen z nedovoljenim rakotvornim etilen oksidom. Prva sporna živila so se na evropskem trgu pojavila že leta 2020. Na evropskem seznamu, ta se še dopolnjuje, je več kot 150 kontaminiranih živil, sladoledov, sadnih in drugih izdelkov, med njimi so tudi bio živila. Večina spornih izdelkov je bila že umaknjena s polic, potrošniki pa jih lahko tudi vrnejo v trgovino. Uprava za varno hrano je vse podrobnosti objavila na svoji spletni strani med obvestili za potrošnike. Jernejka Drolec je za nekaj pojasnil zaprosila Nadjo Škrk, predstavnico inšpekcije na Upravi za varno hrano, Magda Tušar pa je govorila z Marjano Peterman z Zveze potrošnikov Slovenije.
Sprehajalki na Jelovici sta nedavno naleteli na izredno redek prizor. Srečali sta namreč risje mladiče in njihovo mamo Aido. »Verjetnost, da se sreča mladičke risa v naravi, je blizu nič, tako da st ti dve pohodnici imeli neverjetno srečo,« je povedal koordinator projekta Lifelynx Rok Černe z Zavoda za gozdove. Posnetki risjih maldičev pa predstavljajo nedvoumen dokaz, da se risi v svojem novem domu dobro počutijo in da doselitev poteka po tako rekoč idealnem scenariju. Naj spomnimo, aprila letos so v okviru projekta Lifelynx na Jelovico izpustili risa Zoisa in Aido, na Pokljuko pa Trisa, Julijo in Lenko. Strokovnjaki domnevajo, da je precejšnja verjetnost, da je risje leglo tudi na Pokljuki. Tako namreč nakazujejo podatki o gibanju risov, katerega spremljajo s pomočjo njihovih telemetričnih ovratnic. A risov za zdaj ne želijo po nepotrebnem vznemirjati.
Prostovoljstvo se v času epidemije ni ustavilo, prej nasprotno, še okrepilo se je. Ponudba prostovoljskih del je v času poletja drugačna, ni je pa manj kot čez leto. Prostovoljstvo v veliko organizacijah predstavlja pot do novih rednih sodelavcev, a se na žalost vsi nimajo možnosti preizkusiti v prostovoljstvu.
Na paraolimpijskih igrah v Tokiu bo nastopilo 4537 športnikov iz 162 držav. Med njimi je 7 športnikov iz Slovenije. Otvoritev je spremljal športni novinar Marko Polak.
Druga polovica avgusta je v Ankaranu že vrsto let rezervirana za obisk mladih iz avstrijske Koroške, kamor prihajajo lutkarji in gledališčniki vse od Zilje do Suhe. Tam deluje 18 otroških in mladinskih lutkovnih in gledaliških skupin, letos jih je v Ankaranu enajst, vodi pa jih Milan Piko, zadolžen za gledališko dejavnost pri Krščanski kulturni zvezi Celovec. V prispevku Smilje Baranja boste slišali mlade iz Šmihela in Žitare vasi, njihovo mentorico Alenko Hain, strokovnega vodjo za gib Igorja Sviderskega in Milana Piko.
Konec avgusta 1991 se je začelo srbsko obleganje hrvaškega mesta Vukovar ob hrvaško-srbski meji. Po silovitih bojih se je bitka za strateško pomembno mesto končala 18. novembra 1991. V inforetrospektivi se vračamo 30 let v preteklost in iščemo odgovor na vprašanje - kakšen je Vukovar danes?
V češkem zdraviliškem mestu, v Karlovih Varih, poteka eden od najstarejših in najpomembnejših filmskih festivalov v tem delu Evrope – in tudi tokrat s slovensko udeležbo, pa tudi z nekaterimi slavnimi gosti, ki jih povabijo, da na festival opozorijo tudi širšo javnost, pa tudi, da jih nagradijo za njihov prispevek k sedmi umetnosti. Urban Tarman je k mikrofonu povabil tudi filmskega režiserja Olma Omerzuja, ki je sinoči imel svetovno premiero svojega novega filma Atlas Ptic, občinstvo ga je sprejelo z dolgim stoječim aplavzom.
Prebujamo z nadmorske višine 1080 metrov. V živo od 5.00 do 12.00!
Ob obveznem izpolnjevanju pogojev PCT se številnim zaposlenim zastavlja vprašanje, kaj lahko delodajalec od njih zahteva in kakšne ukrepe lahko ob neizpolnjevanju teh pogojev sproži zoper njih. Kot pojasnjuje pravnik Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete, je testiranje lahko obvezno za dejavnosti, v katerih so zaposleni v stiku z ljudmi, stroške testiranj, ki morajo potekati v delovnem času, mora nosit delodajalec, če zaposleni redno zavrača testiranje, pa je lahko to v skrajnem primeru tudi razlog za odpoved delovnega razmerja.
Po tem, ko so talibani v Afganistanu minuli konec tedna prevzeli oblast v državi, se nadaljujejo prizadevanja za evakuacijo oseb, ki so delovale v okviru različnih zahodnih inštitucij na tem ozemlju. Med temi je tudi Ustanova za krepitev človekove varnosti ITF. Preobrat na oblasti je zaustavil njihovo pomembno delo v Afganistanu, odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Z vodjo začasne implementacijske pisarne v Afganistanu Romanom Turšičem se je pogovarjala Rajka Pervanje.
Predstavniki ministrstev za izobraževanje in zdravje ter NIJZ-ja so danes ravnateljem vrtcev, osnovnih in srednjih šol predstavili potek pouka v bližajočem se novem šolskem letu. Glavni novosti sta, da bo pouk potekal po modelu B, torej z vsemi učenci v šolskih klopeh in da bo treba tudi na področju izobraževanja upoštevati PCT pogoj. A ravnatelji s pojasnili niso bili zadovoljni, odgovorov na konkretna vprašanja še vedno niso dobili.
Letošnje olimpijske igre so za nami, prav kmalu bomo stiskali pesti še za naše paraolimpijce v Tokiu. Na Prvem pa smo se spomnili na neke druge olimpijske igre in na bele lepotce na štirih nogah, ki izvirajo prav iz Slovenije. Vrnili smo se skoraj štiri desetletja v preteklost, v leto 1984, ko so naši lipicanci in njihovi jahači takrat še pod jugoslovansko zastavo nastopili na olimpijskih igrah v Los Angelesu in osvojili ekipno 10. mesto. To je še vedno najvidnejši rezultat slovenskih jahačev na olimpijskih igrah - ne le v dresurnem jahanju, ampak v vseh konjeniških disciplinah. Prav tako je bil to eden redkih olimpijskih nastopov lipicancev nasploh. Uspel je zaradi neomajne volje celotne ekipe, več o tem lahko preberete v knjigi Čudež leta 1984, ki je pred kratkim izšla pri založbi PANB d.o.o., s podporo Kobilarne Lipica, Konjeniške zveze Slovenije in Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Avtor knjige Vito Avguštin nam je povedal, kako je knjiga nastajala in zakaj je bil prav ta dogodek leta 1984 tako pomemben.
Javne Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem še vedno nimajo urejenih akreditacij, ki so pogoj za njihovo nemoteno delovanje. Zataknilo naj bi se pri pogojih za vpis poklicnih maturantov, ki imajo za vpis na univerzitetne programe strožje pogoje kot splošni maturanti. Problematičen naj bi bil 38. člen zakona o visokem šolstvu, ki govori o pogojih za vpis na študijske programe. Ta se sicer ne spreminja, a si ga Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) zdaj razlaga drugače kot doslej, pojasnjuje Tomaž Deželan z rektorata Univerze v Ljubljani.
Zgodba o Bratonskem pilu je naslov nocojšnje radijske igre, ki bomo lahko premierno slišali ob 21.05 na Prvem. Gre za igro v pristni prekmurščini avtorice Tamare Matevc. Slišali bomo napeto ljudsko kriminalko, ki je zaradi preprostega jezika ob pozornem poslušanju razumljiva tudi za poslušalce iz drugih slovenskih narečnih okolij. O igri in njenem nastanku smo se pogovarjali z dramaturginjo Vilmo Štritof, režiserko Ano Krauthaker in igralcem Evgenom Carjem.
Januarja 2010 je Haiti porušil potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici. Državo je popolnoma uniči, umrlo je 230 000 ljudi, gmotna škoda je bila ogromna. Desetletje po potresu je razrušen Haiti prizadel nov potres.
V Oglarski deželi na Dolah pri Litiji, v osrčju Posavskega hribovja, so na oglarski domačiji pri Medvedovih prižgali kopo rekorderko. Trenutno največjo kopo, ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi, morda celo na svetu, za katero so uporabili dobrih 300 kubičnih metrov lesa in bo čez dobre tri tedne dala okrog 30 ton oglja. Kdor pozna »običajne« oglarske kope, bo priznal, da gre za veličastno kopo, v katero je vloženega ogromno dela in časa, zatrjuje Karmen Štrancar Rajevec, ki je kopo in oglarje na Dolah obiskala.
Radijski program s 1181 metrov nadmorske višine. Od 5h do 12h.
Medtem ko se predvsem južnoevropske države zadnje tedne borijo s hudo vročino, sušo in požari, so nekatere države Srednje in Zahodne Evrope nedolgo nazaj prizadele hude poplave. Med njimi je tudi Belgija. Mojca Širok, dopisnica naše nacionalne radiotelevizijske hiše, se je oglasila z območja vzhodne Belgije, ki je bilo v julijskih poplavah, natančneje med prvim valom 15.7., torej pred enim mesecem, najbolj prizadeto. Škodo tam ocenjujejo na več kot milijardo in pol evrov. Preverili smo, kakšne so razmere tam po enem mesecu od katastrofe, kako poteka sanacija, kakšno pomoč je prizadetim v poplavah zagotovila belgijska vlada in ali se bodo lahko ljudje kmalu vrnili domov.
Neveljaven email naslov