Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
In kaj prinaša prihodnost na trgu dela? Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba. Urška Valjavec.
Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu, potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba.
Ne glede na to, kaj si po izobrazbi in kaj po poklicu, ko govorimo o prihodnosti in trendih na trgu dela, lahko rečemo le: ena velika konstanta je sprememba. To pravi tudi Gregor Rebolj, mladi manager leta 2015 in soustanovitelj podjetja Klika.
Če pogledamo 15 let nazaj, že samo v računalništvu. Lahko vidimo, da se je zelo hitro veliko spremenilo. Najprej so bili iskani klasični programerji, potem programerji storitev v oblakih, nato mobilno programiranje, spletno programiranje, nato tisti, ki poznajo search engine optimization (SEO), do tistih, ki znajo delati z velikimi količinami podatkov, zdaj so iskani strokovnjaki s področja machine learning. To se bo čez 5 let spet spremenilo. Če pa gledam hčerko, ki je stara 3 leta in se bo upokojila leta 2080 – do takrat je pa več kot 15 let in če ne znamo napovedati niti za pet let, je najbolj pomembno, da se mladi naučijo prilaganja, iskanja priložnosti … čim večkrat pobrati in poskusiti in četudi narediš napako, si lahko po fakulteti že kar izkušen maček.
Pogovoru z Grego Reboljem lahko prisluhnete s pomočjo spodnjega predvajalnika.
Mladi se lahko prvih podjetniških korakov naučijo v Ustvarjalniku. Gre za izvenšolski program za srednjo šolo, kjer mladi svojo idejo lahko uresničijo s pomočjo svojega novoustanovljenega start up podjetja, dodaja Rebolj. Podoben program je tudi Inženirke in inženirji bomo!, v sklopu katerega mladim podjetniki predstavljajo priložnosti na področju naravoslovnih poklicev. Modernizirala se je tudi Fakulteta za elektrotehniko, kjer so posodobili učne programe in uvedli program Multimedija. Profesor Janez Bešter.
Zanimanje mladih ljudi za ta program je izjemno veliko in študentje, ki pridejo, so zelo radovedni in inovativni. Mi študentom nudimo tudi študentski laboratorij (MakerLab). Sodelovali so pri projektu, kjer lahko vzpostavijo internetne povezave prek digitalne televizije. Izdelali so tudi pametni otroški stolček ter sodelovali so pri avtomatizaciji stvari s področja industrije.
Celoten pogovor z dr. Janezom Bešterjem:
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
In kaj prinaša prihodnost na trgu dela? Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba. Urška Valjavec.
Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu, potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba.
Ne glede na to, kaj si po izobrazbi in kaj po poklicu, ko govorimo o prihodnosti in trendih na trgu dela, lahko rečemo le: ena velika konstanta je sprememba. To pravi tudi Gregor Rebolj, mladi manager leta 2015 in soustanovitelj podjetja Klika.
Če pogledamo 15 let nazaj, že samo v računalništvu. Lahko vidimo, da se je zelo hitro veliko spremenilo. Najprej so bili iskani klasični programerji, potem programerji storitev v oblakih, nato mobilno programiranje, spletno programiranje, nato tisti, ki poznajo search engine optimization (SEO), do tistih, ki znajo delati z velikimi količinami podatkov, zdaj so iskani strokovnjaki s področja machine learning. To se bo čez 5 let spet spremenilo. Če pa gledam hčerko, ki je stara 3 leta in se bo upokojila leta 2080 – do takrat je pa več kot 15 let in če ne znamo napovedati niti za pet let, je najbolj pomembno, da se mladi naučijo prilaganja, iskanja priložnosti … čim večkrat pobrati in poskusiti in četudi narediš napako, si lahko po fakulteti že kar izkušen maček.
Pogovoru z Grego Reboljem lahko prisluhnete s pomočjo spodnjega predvajalnika.
Mladi se lahko prvih podjetniških korakov naučijo v Ustvarjalniku. Gre za izvenšolski program za srednjo šolo, kjer mladi svojo idejo lahko uresničijo s pomočjo svojega novoustanovljenega start up podjetja, dodaja Rebolj. Podoben program je tudi Inženirke in inženirji bomo!, v sklopu katerega mladim podjetniki predstavljajo priložnosti na področju naravoslovnih poklicev. Modernizirala se je tudi Fakulteta za elektrotehniko, kjer so posodobili učne programe in uvedli program Multimedija. Profesor Janez Bešter.
Zanimanje mladih ljudi za ta program je izjemno veliko in študentje, ki pridejo, so zelo radovedni in inovativni. Mi študentom nudimo tudi študentski laboratorij (MakerLab). Sodelovali so pri projektu, kjer lahko vzpostavijo internetne povezave prek digitalne televizije. Izdelali so tudi pametni otroški stolček ter sodelovali so pri avtomatizaciji stvari s področja industrije.
Celoten pogovor z dr. Janezom Bešterjem:
V Ljubljani te dni poteka mednarodna konferenca ob 10-letnici delovanja Državnega preventivnega mehanizma. Gre za neke vrste inšpekcijski nadzor v zavodih z omejeno svobodo oskrbovancev, v sklopu mehanizma preverjajo stanje na področju zagotavljanja človekovih pravic. Nenehen in nenapovedan nadzor tako poteka v vzgojno varstvenih zavodih, psihiatričnih bolnišnicah, domovih za starejše in zaporih. To področje spada k pristojnostim varuha človekovih pravic.
Pogovor z mladim raziskovalcem na področju astrofizike s Fakultete za matematiko in fiziko Klemnom Čotarjem o predvideni izstrelitvi satelita TESS.
Uradna kampanja pred parlamentarnimi volitvami se začne 3-ega maja, a neuradna je že nekaj tednov v polnem teku. Čedalje bolj se preriva na splet oziroma na družabna omrežja. Zaradi izkušenj tujine in tam videnih zlorab, zlasti v Združenih državah, pa se - tudi pri nas - postavlja veliko vprašanj: od obstoja in uspeha "targetiranja" na facebooku do učinkovitosti lažnih novic ter poplave računalniško ustvarjenih sledilcev. O vsem tem v pogovoru Nike Benedik z novinarjem spletnega portala Poč črto Lenartom Kučičem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Italijanska policija je pretekli teden v Pachinu na jugu Sicilije aretirala štiri mafijce, ki so načrtovali napad z avtobombo na priznanega novinarja Paola Borometija. Borrometi je zaposlen pri italijanski tiskovni agenciji Agi in velja za enega največjih poznavalcev sicilijanske organizacije Cosa Nostra. Je tudi predsednik novinarskega združenja »Articolo Ventuno«. Mafijci so se mu v preteklosti že maščevali: enkrat so ga pretepli, da ima trajno pohabljeno ramo, drugič so mu z bencinom zalili vrata doma in jih zažgali. Zadnja štiri leta živi pod strogim policijskim varstvom v Rimu. Z njim se je srečal naš dopisnik Janko Petrovec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je sinoči v okviru prireditve Generacije znanosti že 24 . leto zapored podelil nagrade za znanstvene dosežke v preteklem letu na področju družboslovja in humanistike. Nagrado Zlati znak ZRC je letos prejel doc. dr. Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije, ki se pri svojem delu ukvarja z analizo satelitskih letalskih posnetkov zemlje, s spletno kartografijo in modeliranjem naravnih procesov, zlasti z vidika vpliva delovanja človeka na okolje.
Prvi napovedovalec vremena Pavle Jakopič nas je ob 50. rojstnem dnevu TV Dnevnika popeljal v zakulisje nastajanja prve oddaje.
Na današnji dan pred 20imi leti so se nekaj minut pred eno popoldan v Posočju močno stresla tla. Potres na velikonočno nedeljo z magnitudo 5,6 in z žariščem med dolino Lepene in Krnskim pogorjem v globini 8 kilometrov je bil najmočnejši v zadnjem stoletju na ozemlju Slovenije. Potres ni zahteval smrtnih žrtev, je pa poškodoval več kot 4.000 objektov in spodbudil spremembe v načinu opazovanja in izmenjave podatkov o potresih.
V tokratnem četrtkovem jutranjem potepu z dopnisniki se nam je na Prvem oglasil celjski dopisnik Matija Mastnak. Izvedeli mo več o predvideni uvedbi mestnega avtobsa v Celju, o cenah, trasah in predvidenih stroških, slišali mnenja meščanov o tem, pa tudi o nekaterih drugih ukrepih za izbolšanje trajne mobilnosti v tem delu Slovenije.
Šakal je vrsta, ki jo v Sloveniji šele spoznavamo, saj si je pri nas »udomačil« šele v zadnjih dveh desetletjih. Zato ni presenetljivo, da o njem vemo sorazmerno malo, še manj pa je jasno, kakšen je njegov vpliv na ekosisteme. Toda to se bo kmalu spremenilo. Na Krasu so namreč raziskovalci s telemetrično ovratnico opremili mladega šakaljega samca, ki so ga poimenovali Luka. Z njegovo pomočjo bomo tako dobili boljši vpogled v življenjske navade tega izredno previdnega štirinožnega plenilca. O šakalih se je z dr. Hubertom Potočnikom z ljubljanske Biotehniške fakultete pogovarjala Nina Slaček. Foto: Janez Tarman
Za pravosodjem so burna štiri leta, ki so jih zaznamovale zadeve Patria, Istrabenz, pa izgubljene oporoke, velika pričakovanja in malo izplena pri kaznovanju bančnega kriminala, kadrovske menjave na vrhu sodstva in tožilstva. Pravosodni minister Goran Klemenčič pravi, da so s številnimi ukrepi prispevali h krepitvi občutka pravne države. Priznava pa tudi, da je dela še veliko. V pogovoru z Jolando Lebar je naštel nekaj zadev, ki mu jih je uspelo v tem mandatu spraviti pod streho, pa tudi nekaj načrtov, ki mu jih ni uspelo uresničiti.
Slovenska antidoping organizacija SLOADO je danes pripravila strokovni dogodek »Dan čistega športa« - seminar za trenerje, lastnike fitnes centrov in udeležence rekreativnih prireditev. O poudarkih strokovne konference se je z direktorjem Slovenske antidoping organizacije Janijem Dvoršakom pogovarjal Igor Tominec.
Po novem onesnaženju potoka Tonica se je z Vrhnike oglasila dopisnica Nina Brus.
6000 slovenskih potrošnikov bo skušalo uveljaviti odškodninski zahtevek v višini kupnine avtomobila. Da so se potrošniki skupinsko organizirali, je zasluga Zveze potrošnikov Slovenije in kampanje PreVWara. S predsednico ZPS se je pogovarjala Tina Lamovšek.
Raziskovalna sredstva za uveljavljene raziskovalce, ki jih podeljuje Evropska raziskovalna agencija, so že same po sebi prestižno priznanje raziskovalcem, saj je konkurenca huda in uspešnost prijav le 12 odstotna. Predvsem pa ta sredstva omogočajo, da se raziskave tudi s finančnega vidika zastavijo bolj ambiciozno in dolgoročno, kar je v Sloveniji, kjer je znanost finančno neprestano podhranjena, še toliko bolj dragoceno. To velja tudi za uspeh raziskovalne skupine prof. Romana Jerale, ki je Evropsko raziskovalno agencijo prepričal s projektom Molekulski stroji na osnovi proteinskega origamija iz obvitih vijačnic. Gre za načrtovanje umetnih proteinov, ki se v proteinske kletke sestavljajo iz posameznih sestavnih delov v samih celicah in obetajo številne možnosti uporabe. To je tudi prvi projekt za Slovenijo s področja ved o življenju. S prof. dr. Romanom Jeralo se je pogovarjala Nina Slaček.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na urbanističnem inštitutu RS.
Neveljaven email naslov
