In kaj prinaša prihodnost na trgu dela? Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba. Urška Valjavec.

Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu, potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba.
Ne glede na to, kaj si po izobrazbi in kaj po poklicu, ko govorimo o prihodnosti in trendih na trgu dela, lahko rečemo le: ena velika konstanta je sprememba. To pravi tudi Gregor Rebolj, mladi manager leta 2015 in soustanovitelj podjetja Klika.

Če pogledamo 15 let nazaj, že samo v računalništvu. Lahko vidimo, da se je zelo hitro veliko spremenilo. Najprej so bili iskani klasični programerji, potem programerji storitev v oblakih, nato mobilno programiranje, spletno programiranje, nato tisti, ki poznajo search engine optimization (SEO), do tistih, ki znajo delati z velikimi količinami podatkov, zdaj so iskani strokovnjaki s področja machine learning. To se bo čez 5 let spet spremenilo. Če pa gledam hčerko, ki je stara 3 leta in se bo upokojila leta 2080 – do takrat je pa več kot 15 let in če ne znamo napovedati niti za pet let, je najbolj pomembno, da se mladi naučijo prilaganja, iskanja priložnosti … čim večkrat pobrati in poskusiti in četudi narediš napako, si lahko po fakulteti že kar izkušen maček.

Pogovoru z Grego Reboljem lahko prisluhnete s pomočjo spodnjega predvajalnika.

Mladi se lahko prvih podjetniških korakov naučijo v Ustvarjalniku. Gre za izvenšolski program za srednjo šolo, kjer mladi svojo idejo lahko uresničijo s pomočjo svojega novoustanovljenega start up podjetja, dodaja Rebolj. Podoben program je tudi Inženirke in inženirji bomo!, v sklopu katerega mladim podjetniki predstavljajo priložnosti na področju naravoslovnih poklicev. Modernizirala se je tudi Fakulteta za elektrotehniko, kjer so posodobili učne programe in uvedli program Multimedija. Profesor Janez Bešter.

Zanimanje mladih ljudi za ta program je izjemno veliko in študentje, ki pridejo, so zelo radovedni in inovativni. Mi študentom nudimo tudi študentski laboratorij (MakerLab). Sodelovali so pri projektu, kjer lahko vzpostavijo internetne povezave prek digitalne televizije. Izdelali so tudi pametni otroški stolček ter sodelovali so pri avtomatizaciji stvari s področja industrije.

Celoten pogovor z dr. Janezom Bešterjem: