Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
In kaj prinaša prihodnost na trgu dela? Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba. Urška Valjavec.
Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu, potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba.
Ne glede na to, kaj si po izobrazbi in kaj po poklicu, ko govorimo o prihodnosti in trendih na trgu dela, lahko rečemo le: ena velika konstanta je sprememba. To pravi tudi Gregor Rebolj, mladi manager leta 2015 in soustanovitelj podjetja Klika.
Če pogledamo 15 let nazaj, že samo v računalništvu. Lahko vidimo, da se je zelo hitro veliko spremenilo. Najprej so bili iskani klasični programerji, potem programerji storitev v oblakih, nato mobilno programiranje, spletno programiranje, nato tisti, ki poznajo search engine optimization (SEO), do tistih, ki znajo delati z velikimi količinami podatkov, zdaj so iskani strokovnjaki s področja machine learning. To se bo čez 5 let spet spremenilo. Če pa gledam hčerko, ki je stara 3 leta in se bo upokojila leta 2080 – do takrat je pa več kot 15 let in če ne znamo napovedati niti za pet let, je najbolj pomembno, da se mladi naučijo prilaganja, iskanja priložnosti … čim večkrat pobrati in poskusiti in četudi narediš napako, si lahko po fakulteti že kar izkušen maček.
Pogovoru z Grego Reboljem lahko prisluhnete s pomočjo spodnjega predvajalnika.
Mladi se lahko prvih podjetniških korakov naučijo v Ustvarjalniku. Gre za izvenšolski program za srednjo šolo, kjer mladi svojo idejo lahko uresničijo s pomočjo svojega novoustanovljenega start up podjetja, dodaja Rebolj. Podoben program je tudi Inženirke in inženirji bomo!, v sklopu katerega mladim podjetniki predstavljajo priložnosti na področju naravoslovnih poklicev. Modernizirala se je tudi Fakulteta za elektrotehniko, kjer so posodobili učne programe in uvedli program Multimedija. Profesor Janez Bešter.
Zanimanje mladih ljudi za ta program je izjemno veliko in študentje, ki pridejo, so zelo radovedni in inovativni. Mi študentom nudimo tudi študentski laboratorij (MakerLab). Sodelovali so pri projektu, kjer lahko vzpostavijo internetne povezave prek digitalne televizije. Izdelali so tudi pametni otroški stolček ter sodelovali so pri avtomatizaciji stvari s področja industrije.
Celoten pogovor z dr. Janezom Bešterjem:
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
In kaj prinaša prihodnost na trgu dela? Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba. Urška Valjavec.
Če se bo trend razvoja nadaljeval v zdajšnjem tempu, potem smo že v tem trenutku sredi velike družbene spremembe. Živimo v času četrte industrijske dobe in do leta 2020 naj bi izginilo 7 milijonov delovnih mest, a bodo obenem nastali novi poklici. Kako točno se bodo imenovali je nemogoče napovedati – jasno je zgolj to, da je edina konstanta, ki jo lahko napovemo sprememba.
Ne glede na to, kaj si po izobrazbi in kaj po poklicu, ko govorimo o prihodnosti in trendih na trgu dela, lahko rečemo le: ena velika konstanta je sprememba. To pravi tudi Gregor Rebolj, mladi manager leta 2015 in soustanovitelj podjetja Klika.
Če pogledamo 15 let nazaj, že samo v računalništvu. Lahko vidimo, da se je zelo hitro veliko spremenilo. Najprej so bili iskani klasični programerji, potem programerji storitev v oblakih, nato mobilno programiranje, spletno programiranje, nato tisti, ki poznajo search engine optimization (SEO), do tistih, ki znajo delati z velikimi količinami podatkov, zdaj so iskani strokovnjaki s področja machine learning. To se bo čez 5 let spet spremenilo. Če pa gledam hčerko, ki je stara 3 leta in se bo upokojila leta 2080 – do takrat je pa več kot 15 let in če ne znamo napovedati niti za pet let, je najbolj pomembno, da se mladi naučijo prilaganja, iskanja priložnosti … čim večkrat pobrati in poskusiti in četudi narediš napako, si lahko po fakulteti že kar izkušen maček.
Pogovoru z Grego Reboljem lahko prisluhnete s pomočjo spodnjega predvajalnika.
Mladi se lahko prvih podjetniških korakov naučijo v Ustvarjalniku. Gre za izvenšolski program za srednjo šolo, kjer mladi svojo idejo lahko uresničijo s pomočjo svojega novoustanovljenega start up podjetja, dodaja Rebolj. Podoben program je tudi Inženirke in inženirji bomo!, v sklopu katerega mladim podjetniki predstavljajo priložnosti na področju naravoslovnih poklicev. Modernizirala se je tudi Fakulteta za elektrotehniko, kjer so posodobili učne programe in uvedli program Multimedija. Profesor Janez Bešter.
Zanimanje mladih ljudi za ta program je izjemno veliko in študentje, ki pridejo, so zelo radovedni in inovativni. Mi študentom nudimo tudi študentski laboratorij (MakerLab). Sodelovali so pri projektu, kjer lahko vzpostavijo internetne povezave prek digitalne televizije. Izdelali so tudi pametni otroški stolček ter sodelovali so pri avtomatizaciji stvari s področja industrije.
Celoten pogovor z dr. Janezom Bešterjem:
Na Prvem programu Radia Slovenija med šolskim letom za starejše osnovnošolce pripravljamo radijske novinarske delavnice, na katerih se spoznajo z delom v medijih in se tudi sami preizkusijo v vlogi novinarjev in voditeljev. Ker so šolarji sedaj na počitnicah, jih je naša ekipa uredništva programa za mlade obiskala na taboru ZPM Ljubljana Moste Polje v Kranjski Gori. Mlade novinarje bodo tam seznanili z radijskim novinarskim delom, snemanjem in montažo prispevkov in to ne samo skozi teorijo, temveč predvsem skozi prakso. Kako potekajo priprave in kako delo na taboru sicer, nam povedo že danes, v sobotni oddaji Hudo! pa bodo pred mikrofon povabili zanimive sogovornike, slišali, kakšna vprašanja so zastavili znanima glasbenikoma, za mlade poslušalce pripravili nagradna vprašanja in izbrali dobro glasbo.
V Dobravi pri Škocjanu se je zaključila mednarodna delavnica, del projekta Naprej k zemlji, ki poteka v okviru programa Erasmus+. Praktično delavnico gradnje iz zemlje, kjer so udeleženke in udeleženci izdelali nova tla v nekdanjem hlevu, je obiskala Martina Tita Mayer.
12. avgusta obeležujemo mednarodni dan mladih. Da mladi potrebujejo dan, ko pozornost namenimo izzivom, s katerimi se soočajo, in da opozarjamo na pomembno vlogo mladih v družbi, je leta 1999 sklenila Organizacija združenih narodov. Tema letošnjega dneva je preoblikovanje prehranskega sistema, pri nas ga bodo mladi izkoristili za to, da opozorijo na izzive in težave, s katerimi se soočajo in ki jih je korona kriza še poglobila. To kaže tudi raziskava Mladina 2020, ki razkriva položaj mladih v Sloveniji. Ta je po mnenju raziskovalcev s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani sladko-grenek. Po eni strani so mladi vedno bolj v primežu individualizacije, v primerjavi z letom 2010 so bolj avtonomni, odgovorni, ustvarjalni, zdravo živijo, prej se odseljujejo od doma, manj računajo na pomoč staršev in družbe pri reševanju stanovanjskega vprašanja, bolj so fleksibilni in pripravljeni na selitev zaradi zaposlitve, med njimi je manj brezposelnih, politično so bolj angažirani – in sicer v neinstitucionalnih oblikah politikah in kot potrošniki, zelo so trajnostno naravnani in odgovorni do okolja. Po drugi strani pa se je močno poslabšalo njihovo duševno zdravje, občutijo več stresa, negotovosti zaradi prekarnih oblik dela in tudi osamljenosti, strahu pred brezposelnostjo in skrbi pri reševanju stanovanjskega vprašanja kot generacije pred njimi. Za Slovenijo je še vedno značilna segmentacija trga dela in mladim zelo neprijazen trg nepremičnin. Kaj mladi na svoj dan sporočajo odraslim, pa izvemo v pogovoru Špele Šebenik z dvema mladima sogovornikoma.
Po lanskih potresih v Petrinji in Zagrebu na Hrvaškem se je vrstilo mnogo opozoril, da bi bil potres podobne jakosti lahko usoden za več stavb v Ljubljani. Čeprav potresov ne moremo napovedati, si pri njihovem okvirnem napovedovanju pomagajo s potresno karto, a tudi karto spremljajo negotovosti. Strokovnjak na področju strukturne geologije, aktivne tektonike in potresne nevarnosti Jure Atanackov: “Najverjetneje je, da se bo naslednji potres zgodil tam, kjer se v zgodovini oziroma od kar jih beležimo, ni zgodil. In ravno to negotovost pokriva geološki vnos. Torej, da vemo, kje so strukture, ki bi lahko potencialno generirale te potrese in jih potem obravnavamo kot možne bodoče lokacije potresov.”
Nocoj se začne festival EDO, filmski festival o mestih, urbanosti in arhitekturi. Letos se bo festival odvil v petih dneh, prizorišče vseh projekcij pa bo Krater – produkcijski prostor na lokaciji mirujočega gradbišča za Bežigradom v Ljubljani. Več v prispevku Martina Tita Mayer.
Do 16. avgusta poteka oddaja prijav za vpis v študentske domove. V prihodnjih dneh tako študente, ki s tem odlašajo, čaka še nekaj poletne birokracije.
6. avgusta pred 150 leti je umrl vse prevečkrat spregledani narodni buditelj, pesnik, skladatelj, dramatik in politik Miroslav Vilhar. Rodil se je leta 1818, v premožni družini, v Planini pri Rakeku, zato so mu starši lahko omogočili študij v Gradcu, ki pa ga ni prav preveč resno jemal, zato ga je oče poklical domov, ga oženil in mu poklonil grad Kalc v bližini Pivke. Tam je prirejal čitalniške večere, pisal, pesnil in organiziral tudi vseslovenski tabor. Vilhar je bil eden prvih književnikov, ki je začel pisati v slovenskem jeziku. Rojakom je skušal dopovedati, naj se ne sramujejo svojega slovenstva. Pri njem so se shajali rodoljubi od blizu in daleč. "Napisal je pesmi, ki so ponarodele: Lipa zelenela je, Zagorski zvonovi, Po jezeru ... Slednjo kar med vožnjo po blejskem jezeru," nam je med drugim o Miroslavu Vilharju povedal daljni sorodnik in raziskovalec rodbine Matjaž Vilhar.
Veliko prebivalcev socialnovarstvenih zavodov, kamor spadajo tudi domovi starejših in varstveno delovni centri, zaradi takšnih ali drugačnih omejitev ne morejo koristiti takoimenovanih Bonov21. Skupnost socialnih zavodov Slovenije je zato pozvala ponudnike, naj svoje storitve približajo stanovalcem s prihodom v njihovo okolje. Ob tem se je pojavila težava tehnične narave, kako koristiti bone na terenu. Rene Markič se je o tem pogovarjal sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom in predsednikom sekcije za gostinstvo in turizem na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Blažem Cvarom. Prispevek Reneja Markiča.
Avgust od nekdaj velja za mesec, ko si dopust privoščijo naši zahodni sosedje. Poletna letovanja Italijanov so se v zadnjih letih sicer razporedila čez štirimesečje od junija do septembra, vendar pa jih okoli 60 odstotkov še vedno letuje predvsem avgusta. Naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pojasnjuje, zakaj takrat. Preveril pa je tudi, kje letos letujejo Italijani in kako je s sproščanjem ali zaostrovanjem protikoronskih ukrepov.
V času poletja socialna omrežja preplavijo popolne fotografije teles v kopalkah iz zanimivih turističnih krajev. To negativno vpliva predvsem na samopodobo najstnikov, ki ne razumejo, da na splet vsi objavljamo samo najatraktivnejše trenutke svojega življenja. Splet je sicer v času epidemije postal nadomestek za fizična druženja, kar pa je odprlo igrišče spletnim prevarantom in nadlegovalcem. Eva Lipovšek in Rene Markič
Pred več kot dvema tednoma smo poročali o dogajanju v Nemčiji, Belgiji in na Nizozemskem, o uničujočih poplavah, v katerih je umrlo več kot 160 ljudi. Poklicali smo dopisnico Polono Fijavž, ki se trenutno nahaja v zvezni deželi Porenje-Pfalška, na območju Ahrweiler, ki je bilo v času zadnjih poplav najbolj prizadeto.
Amazonski pragozd, ki ga pogosto imenujemo pljuča planeta, zdaj v ozračje oddaja več ogljikovega dioksida, kot ga lahko sprejme. Brazilska vlada, ki je že tako pospešila njegovo izsekavanje, pa namerava postopke izkoriščanja še olajšati. In to na račun pravic staroselskih ljudstev. Posledice pa bo nosil ves planet. Na to opozarja kampanja "Zadnje opozorilo". Pogovarjali smo se s podpornikom kampanje in raziskovalcem Renejem Sušo.
14. junija 2017 je v 24-nadstropni stanovanjski stolpnici Grenfell Tower v severnem, revnem delu Kensingtona izbruhnil požar, ki se je zelo hitro širil in v dobrih desetih minutah dosegel vrh stavbe. Nad Londonom se je vil oblak gostega dima, v zraku so odmevale sirene gasilskih in reševalnih vozil. S tako strahotnim požarom se tamkajšnji gasilci niso spoprijeli že vsaj 30 let. Kot se je izkazalo pozneje, je požar terjal 72 življenj, več kot 70 jih je bilo ranjenih. Ure, ki so sledile so odpirale več vprašanj, kot so ponujale odgovorov.
Kot vemo, je korona v slovenskem turizmu dodobra pretresla razmerje med domačim in tujim gostom. Lani je bilo več domačih gostov – tudi zaradi turističnih bonov, močna pa je bila tudi oglaševalska akcija Slovenske turistične organizacije 'Čas je za. Moja Slovenija' – 33 odstotkov več kot leto prej. A na STOju se zavedajo, da turizma brez tujih gostov ni. Ti se počasi le vračajo – lahko bi rekli do novih omejitev. A do takrat pa le prisluhnite, kako polna gastronomskih in aktivnih doživetij je polna Slovenija. Konkretneje, vzhodni del države, kamor se je odpravila Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
Danes se zaključuje mednarodni festival zborovske glasbe Europa Cantat. Poleg koncertov je ponudil širok nabor vsebin za pevce, zborovodje in vse druge, ki jih zanima skupinsko petje.
Ta teden se v Ljubljani odvija mednarodni zborovski festival Europa Cantat, ki ob koncertih prinaša tudi druge vsebine, povezane s skupinskim petjem. Med njimi najdemo raziskovalne ateljeje, enega od njih je vodila vsestranska umetnica Zvezdana Novaković, ki je predstavila posebno tehniko odprtega petja za zbore.
V zadnjem času lahko po marsikje opazimo povečano število novogradenj, gradbišča in posledično večje število žerjavov. Smo sredi poletja, na vsake toliko časa smo deležni vročinskih valov in v takih razmerah svoje delo opravljajo tudi delavci na gradbiščih. Tudi upravljalci žerjavov, 50 metrov na tlemi ali več. Ko delavec upravlja z žerjavom in tovorom, upravlja vozilo z različnimi krmili in vodili. Z njimi premika in obrača žerjav, dviga in spušča ročico ali krak ter premika voziček za dvigovanje. Obenem ima nenehno vzpostaljeno radijsko zvezo z nadzornikom. Gre za stresno delo, kjer ne sme priti do napak. Upravljalec žerjava Andrej Antolič poudarja, da svoje delo opravlja zelo rad in se hkrati pošali, da gre za delovno mesto, kjer zaposlenega ne more iznenada z obiskom presenetiti nadrejeni.
V Ljubljani poteka eden največjih mednarodnih zborovskih festivalov Europa Cantat, ki se vsaka tri leta odvija v enem od evropskih mest. Aktualno dogajanje spremlja tudi Prvi program.
V soboto se je začel mednarodni zborovski festival Europa Cantat, na katerem boste lahko vse do četrtka, 22. 7., poleg koncertov poslušali tudi različne delavnice in predavanja na temo skupinskega petja. Za vas smo povzeli nekaj dogajanja prvih dveh festivalskih dni.
Neveljaven email naslov