Spremembe Zakona o preprečevanju nasilja v družini so v javnosti dvignile precej prahu, še posebno zaradi izrecne prepovedi telesnega kaznovanja otrok. Pa čeprav je Svet Evrope Slovenijo že večkrat pozval, naj takšno prepoved vključi v svojo zakonodajo. Kako to, da je toliko ljudi pri nas prepoznalo takšno prepoved kot poseg v svojo zasebnost in starševske pravice? Kaj takšen odziv pove o našem odnosu do nasilja? Ali je vzgoja brez tepeža in grožnje fizičnega nasilja nemogoča? O tem in drugih spremembah zakona se bomo pogovarjali s predsednico Društva za nenasilno komunikacijo Katjo Zabukovec Kerin.

Pred dobrim tednom dni je vlada sprejela predlog novele o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Kot sporoča ministrstvo za družino predlog zakona natančneje opredeljuje nasilje v družini in posodablja definicijo družinskih članov, izboljšuje koordinacijo in komunikacijo med vsemi pristojnimi institucijami in organi ter izboljšuje postopke za obravnavo nasilja v družini.

Nevladne organizacije – nekatere so tudi sodelovale v delovni skupini za pripravo predloga – so predlagane spremembe ocenile za korak naprej, še vedno pa, kot pravi tudi predsednica Društva za nenasilno komunikacijo Katja Kerin Zabukovec, predlagane spremembe ne izpolnjujejo vseh zahtev za popolnejšo zaščito žrtev nasilja. Ta bi bila lahko večja že z zelo drobnimi popravki.

Edina raziskava glede realnega obsega družinskega nasilja v družini je še vedno tista iz leta 2010. In po tej je pri nas vsaka druga ženska po petnajstem letu žrtev psihičnega nasilja, žrtev fizičnega nasilja pa je vsaka četrta ženska. Nasilja nad otroki in spolnih zlorab pa ta raziskava ni preučevala.

Svet Evrope je Slovenijo že večkrat opozoril, da mora telesno kaznovanju otrok jasno prepovedati z zakonom. Zdaj predlagana novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini naj bi začela veljati konec letošnjega leta.