Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki
Turisti s seboj prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le 1 do 3 odstotke odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih diskriminirajo. Tako kot odpadke jih povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Elisabeth Grimberg izhaja iz revne družine, ki se je borila za preživetje. Danes so razmere, v katerih živijo reveži v Braziliji, še veliko hujše od tistih, v katerih so živeli oni. Osebna zgodovina Elisabeth pa se je prepletla z zgodovino zbiralcev odpadkov in prispevala tudi k premikom.
“Ponosna sem, da nam je na tem področju uspelo spremeniti državno politiko! Dobili smo zakon, ki ureja delovanje zbiralcev odpadkov in njihovih združenj ter spodbuja industrijo in mesta, da jih vključijo v mrežo javnih storitev.”
“Številni zbiralci se že združujejo in sposobni so vplivati na podjetja, da naredijo to, kar morajo. Vendar pa jih večina še zmeraj ni povezana in trpijo. Za zdaj je organiziranih le 40.000 od 800.000 zbiralcev, kolikor jih je v Braziliji. Toda tudi tisti, ki so organizirani, imajo veliko težav z ohranjanjem zadrug,” še dodaja.
Trenutno podjetja odpadke raje kar sežigajo ali pa jih odvržejo na enega od več kot 3000 nezakonitih odlagališč.
Ažurnih podatkov ni, toda odpadke zbirajo tudi številni otroci: “V začetku tisočletja je po podatkih Unicefa to počelo 50.000 otrok. Na smetišču ne bi smelo biti nobenega otroka, to ni pravično, to ni dostojno. Začeli smo močno kampanjo ozaveščanja. To so majhni, štiri, pet let stari otroci, ki si želijo postati zdravniki, učitelji, odvetniki.”
“Ti otroci so ostali brez prihodnosti. Pritisnili smo na oblasti, da so tem programom začele dajati prednost.”
4529 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Turisti s seboj pogosto prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le od enega do treh odstotkov odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih zelo diskriminirajo. Tako kot odpadke jih ljudje povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Za olimpijskimi igrami bodo ostali tudi odpadki
Turisti s seboj prinašamo tudi smeti. V Braziliji reciklirajo le 1 do 3 odstotke odpadkov. Zato imajo toliko pomembnejšo vlogo revni ljudje, ki med smetmi iščejo obnovljive materiale in jih potem prodajajo zasebnim podjetjem. S tem se preživlja približno 800.000 Brazilk in Brazilcev različnih starosti.
Za njihove pravice se bori Elisabeth Grimberg iz Sao Paula: “To koristno delo zahteva veliko moči in znanja, a ljudje na zbiralce odpadkov gledajo kot na marginalce in jih diskriminirajo. Tako kot odpadke jih povezujejo z umazanijo in policija je pogosto nasilna do njih. Zavzela sem se za to, da bi njihovo delo prepoznali kot storitev in za njihovo povezovanje – ne v podjetja, ampak v zadruge, ki jim je mar in v katerih njihovo delo cenijo.”
Elisabeth Grimberg izhaja iz revne družine, ki se je borila za preživetje. Danes so razmere, v katerih živijo reveži v Braziliji, še veliko hujše od tistih, v katerih so živeli oni. Osebna zgodovina Elisabeth pa se je prepletla z zgodovino zbiralcev odpadkov in prispevala tudi k premikom.
“Ponosna sem, da nam je na tem področju uspelo spremeniti državno politiko! Dobili smo zakon, ki ureja delovanje zbiralcev odpadkov in njihovih združenj ter spodbuja industrijo in mesta, da jih vključijo v mrežo javnih storitev.”
“Številni zbiralci se že združujejo in sposobni so vplivati na podjetja, da naredijo to, kar morajo. Vendar pa jih večina še zmeraj ni povezana in trpijo. Za zdaj je organiziranih le 40.000 od 800.000 zbiralcev, kolikor jih je v Braziliji. Toda tudi tisti, ki so organizirani, imajo veliko težav z ohranjanjem zadrug,” še dodaja.
Trenutno podjetja odpadke raje kar sežigajo ali pa jih odvržejo na enega od več kot 3000 nezakonitih odlagališč.
Ažurnih podatkov ni, toda odpadke zbirajo tudi številni otroci: “V začetku tisočletja je po podatkih Unicefa to počelo 50.000 otrok. Na smetišču ne bi smelo biti nobenega otroka, to ni pravično, to ni dostojno. Začeli smo močno kampanjo ozaveščanja. To so majhni, štiri, pet let stari otroci, ki si želijo postati zdravniki, učitelji, odvetniki.”
“Ti otroci so ostali brez prihodnosti. Pritisnili smo na oblasti, da so tem programom začele dajati prednost.”
Spremljamo covid razmere pri nas, pa tudi na Hrvaškem, saj se bližajo prvomajski prazniki in tudi dopust; znano je, da je za Slovence Hrvaška poleti priljubljena in kar običajna turistična destinacija. Kako resno upoštevajo ljudje na Hrvaškem ukrepe? Pred kratkim smo videli posnetke velike zabave v središču Zagreba - kako so se na to odzvale oblasti? Kako je na Hrvaškem z zaupanjem v cepivo Astra Zenece? Kakšni so hrvaški načrti za prvomajske praznike, ko se začne turistična sezona? Bodo omejevali vstop tujcev v državo?
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Že štirinajsto leto zapored je mesec april namenjen ozaveščanju o krajinskem načrtovanju v sodobnih krizah - predvsem podnebni in zdravstveni. Dogodki v sklopu MKA tako naslavljajo pozitivne vplive krajinskega načrtovanja tako za zdravje ljudi (ustrezno načrtovanje javnih odprtih površin in odprte krajine) kot tudi za zdravje planeta (prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje podnebnih sprememb), temi, ki sta pravzaprav tesno povezani oziroma prepleteni. Barbara Kostanjšek predsednica društva krajinskih arhitektov Slovenije poudarja, da se je v zadnjem letu oblikovanje odprtih javnih površin izkazalo za pomembno.
Ustavno sodišče je ta teden najprej razveljavilo določbo iz PKP 6 o avtomatičnem podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom – kot je ugotovilo epidemija v podeljevanje akreditacij v nobenem primeru ne posega; potem je sporočilo, da bo za nazaj preverilo, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ustavno skladno; v četrtek pa je začasno – do dokončne odločitve – vnovič odprlo državno mejo za odhod iz države. S temi odločitvami je vnovič sprožilo val kritik na račun svojega dela v času epidemije. Komentar Jolande Lebar.
Kakšno je delo reševalcev v času epidemije? Ste opazili, da denimo v Ljubljani, pogosteje slišite sirene reševalnih vozil kot lani? Reševalci v osrednjeslovenski regiji so lani v tem času opravili 2724 intervencij, letos že 119 več. Dnevno imajo na voljo 10 nujnih in 2 nenujni ekipi, ki opravijo od 170 do 220 intervencij. Zakaj jih ljudje kličejo, kakšne so najpogostejši klici na pomoč, se je Helena Lovinčič pogovarjala z vodjo reševalne postaj na ljbuljanskem uKC, mag. Janezom Kramarjem.
Zelo si želijo, da bi to lahko izvedli v živo, a če ne bo šlo drugače, se bodo potrudili tudi na daljavo ali pa bodo začetek usposabljanja zamaknili za teden ali dva. Naučili se bodo prek spleta naročiti knjige iz knjižnice, dobili bodo osnove spletnega bančništva, elektronskega poslovanja uporabe e-uprave ipd. Več o tem Saša Gerčar iz Simbioze.
Slovenija bo v tem mesecu dobila večjo pošiljko cepiva proti covidu 19. Do sedaj je dobivala manj odmerkov, kot jih je naročila in želela. A to je težava vseh držav Evropske unije in širše. Zato se države odločajo za cepilni nacionalizem in individualizem. O proizvodnji in razdeljevanju cepiv se je s profesorjem Draganom Kesićem, ki se na Fakulteti za management v Kopru posveča tudi globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji, pogovarjala Tjaša Škamperle.
Konec lanskega in v začetku letošnjega leta je potekala raziskava za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo Covida – 19 in je del Akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije. Nosilec raziskave je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem. Želeli so ugotoviti, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo Covida – 19, kako se s stisko spoprijemajo in kakšne pomoči si želijo.
Uresničile so se napovedi o pozebi, ki v tem času sicer ni redkost v naših krajih, pravijo agrometeorologi, saj zaradi bližine Mediterana sadno drevje zgodaj zacveti, bližina Alp pa je kriva za aprilske vdore hladnega zraka. Po prvih ocenah je na Primorskem najbolj prizadeto sadno drevje v Slovenski Istri, pa tudi v Vipavski dolini in v Goriških brdih. Pozeblo je tudi sadno drevje v Ponurju. Pozeba pa slabo vpliva tudi na čebelarstvo.
Epidemija je prizadela večino gospodarskih panog, a najhuje je v popularni kulturi. Vanjo sodijo tudi cirkusi, denimo v Italiji. Tamkajšnja kulturna politika jih prišteva med pomembne panoge nacionalne kulturne tradicije, toda konkretno pomoč jim je ponudila šele po dobrem letu – potem ko so jim stroški oskrbe živali izpraznili varčevalne račune. Enega od italijanskih cirkusov – Cirkus Lidia Togni - je obiskal naš dopisnik Janko Petrovec.
Za znanstveniki Inštituta "Jožef Stefan" je zelo uspešen teden. V dveh najuglednejših znanstvenih revijah na svetu, Science in Nature, so objavili izsledke svojih raziskav. Odkritje, ki ga je objavila revija Science, je zelo aktualno, pomembno bo prispevalo k hitrejšemu razvoju zdravil za zdravljenje covida. Iskanje pravih učinkovin je namreč zelo zamudno, zato so se znanstveniki osredotočili na več kot 5000 snovi, ki so že bile vsaj delno klinično testirane. S pomočjo rentgenske difrakcije, ki je potekala na sinhrotronu Desy v Hamburgu, so iskali tiste, ki bi učinkovale na virusni protein, ki koronavirusu v naši celici omogoča razmnoževanje. Delo se je nato nadaljevalo v laboratorijih, kjer so jih testirali v celičnih kulturah. "Pokazalo se je , da imamo 11 substanc, ki so lahko zanimive za iskanje novih zdravil," je izpostavil prof. dr. Dušan Turk, ki je s še tremi sodelavci z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo IJS sodeloval v obsežni mednarodni kolaboraciji. "Ena teh substanc je že v uporabi kot antitumorsko zdravilo, druga je v kliničnih preiskavah. Našli pa smo tudi substanco, ki je v tretji fazi testiranja in je namenjena prav za zdravljenje covida." Raziskava, ki jo je objavila revija Nature, pa je obrnila nov list v knjigi našega poznavanja gibanja tekočin. Vsi dobro vemo, kako fino voda škropi na vse strani, če skočimo v morje. A pojavi, kot so škropljenje, vrtinci in oscilacijska gibanja, v določenih pogojih predstavljajo tudi hude težave. Prof. dr. Urošu Cvelbarju, vodji Odseka za plinsko elektroniko IJS in njegovim kolegom iz Južne Koreje je uspelo pokazati, kako je takšne pojave mogoče odpraviti z razelektritvijo toka plina oz. z uporabo plazme. "Predvidevamo, da bodo rezultati te raziskave pomagali izboljšati številne industrijske procese, ki vključujejo curke plinov, denimo pri izdelavi jekla in stekla, pri reaktivnih pogonskih sistemih in reaktivnih črpalkah," je nekaj možnih aplikacij naštel Uroš Cvelbar. Nova spoznanja bodo prišla tudi v astrofiziki pri raziskavah atmosfer planetov in lun, saj bi lahko pomagala pojasniti tako nastajanje oblakov kot denimo rdečo pego na Jupitru. Foto: IJS/ Dušan Turk (levo) in Uroš Cvelbar (desno)
Podatki kažejo, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v Ljubljani višje od ponude. Seveda je podobno tudi na področju rabljenih stanovanj. Epidemija ni ustavila rasti cen kljub drugačnim pričakovanjem. Po podatkih Geodetske uprave je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter. V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost. V Kranju je porasla na 2180 evrov, v Kopru je padla z 2440 na 2380 evrov. Več Marko Rozman.
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300 let. Svojo živost in sporočilo je ohranil vse do danes. Napisal ga je pater Romuald, pred petimi leti pa je bil vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Zaradi epidemičnih razmer pa tokrat ne bo uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ki je spokorna procesija velikega petka. V Škofji Loki so se prilagodili razmeram in pripravili vrsto tudi virtualnih dogodkov. Borut Gartner je že drugič ljubiteljski režiser Škofjeloškega pasijona, ki ga bodo uprizorili prihodnje leto. Prepričan je, da je sama procesija tako genialno zapisana, da ne potrebuje sprememb. V pogovoru z Aljano Jocif pa je predstavil snovanje in novosti naslednje uprizoritve.
Danes mineva natanko 80 let od takrat, ko je vihar druge svetovne vojne zajel tudi Slovenijo. Z vso silovitostjo se je 6. aprila 1941 napovedalo vse tisto, kar je zaznamovalo prihodnja več kot štiri usodna leta. Nekaj pričevanj in premislekov je strnil Stane Kocutar.
Na praznični velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, se kristjani spominjajo Jezusovega prikazovanja učencema na poti v Emavs. Po tem zgledu tradicionalno obiskujejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju. Ukrepi za preprečevanja okužb s korovirusom že drugo leto zapored onemogočajo ta običaj, pandemija pa je tudi sicer močno zarezala v versko življenje. V praznični oddaji se Nataša Lang s predstavniki Katoliške mladine pogovarja o doživljanju verskega življenja na daljavo in posledicah za vernost med mladimi, ki je upadala že pred pandemijo. Katoliška mladina je zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih. Sogovorniki so duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle ter Anja Maver in Klara Rogina, ki kot laikinji pri tem zavodu aktivno sooblikujeta programe za mlade.
Društvo Humanitarček, ki dviguje standard starostnikov po državi, je v prvem valu epidemije čez noč dobilo tisoč novih varovancev. Prostovoljci Slovenske filantropije so v lanskem letu opravili 2000 ur prostovoljskega dela več kot leta 2019. Prostovoljcev ni bilo težko dobiti, opravljali so tudi dela, ki jih sicer ne opravljajo – krpali so kadrovsko podhranjenost v kritični infrastrukturi.
Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.
Izvirna avtorska pravljica je nedvomno najprej povezana z danskim pisateljem Hansom Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv. Sicer je leto polno okroglih obletnic, poleg 60 letnice bralne značke denimo mineva tudi 110 let od rojstva legendarne Kristina Brenkove, ki je pri nas postavila temelje mladinske književnosti, posvečena pa ji je tudi bralna akcija ob današnjem prazniku, 2. aprilu …
Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije je ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu v poslanici opozorila, da se težave oseb z avtizmom v času pandemije povečujejo, poleg tega pa ugotavljajo, da se s strani odločevalcev na področju skrbi za boljše življenje teh ljudi od lani ni naredilo ničesar. Petra Medved se je pogovarjala s predsednico Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije Sabino Korošec Zavšek, ki je znova opozorila na področja, ki jih je potrebno urediti. Kaj si želijo ljudje z avtizmom in kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, pa bo povedala gospa Nada, ki že devet let dela v invalidskem podjetju.
Ko ob ponovnem zaprtju vrtcev in šol, govorimo o šolajoči populaciji in njihovih starših, se zdi, da smo pozabili še na eno skupino, na študente. Ti so še vedno doma. Če odštejemo nekaj dni v začetku oktobra in v zadnjih tednih tiste, ki so imeli laboratorijske vaje, lahko rečemo, da jih večina fakultet ni videla že več kot eno leto. Tudi zanje obdobje ni lahko, zakaj je tako, smo izvedeli od dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.
Neveljaven email naslov