Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Danny Sriskandarajah o nevladnem sektorju

04.01.2017

Pogovor z dr. Dannyjem Sriskandarajahom, generalnim sekretarjem CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva.

Dr. Dannyjem Sriskandarajah je generalni sekretar organizacije CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva. V letu 2015 je bila civilna družba ogrožena kar v 109 državah sveta.

“Ta trend je zelo zaskrbljujoč. Še posebej ob vladnem varčevanju in podivjanem kapitalizmu potrebujemo aktivno in živahno civilno družbo.”

Tudi v državah, kjer civilna družba ni tako zelo zatirana, so nevladne organizacije pogosto tarča različnih obtožb – denimo, da so morda financirane iz tujine.

“Žal nekateri menijo, da nevladne organizacije niso legitimen dejavnik družbe. Pogosto morajo kar dvakrat več denarja nameniti za izpolnjevanje birokratskih zahtev kot podjetja.”

Po sogovornikovem mnenju je čar civilne družbe, da se ljudje združujejo, da bi si pomagali in gradili skupnost. Toda obstajajo tudi skupine, ki v imenu civilne družbe počnejo prav nasprotno – gradijo zidove in spodbujajo sovraštvo.

“Ne obremenjujem se s tem, saj gre za svobodo govora. Ljudje se lahko svobodno organizirajo, da izrazijo, kar želijo, vse dokler je to legalno in ne škoduje drugim ljudem.”


Aktualna tema

4528 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Dr. Danny Sriskandarajah o nevladnem sektorju

04.01.2017

Pogovor z dr. Dannyjem Sriskandarajahom, generalnim sekretarjem CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva.

Dr. Dannyjem Sriskandarajah je generalni sekretar organizacije CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva. V letu 2015 je bila civilna družba ogrožena kar v 109 državah sveta.

“Ta trend je zelo zaskrbljujoč. Še posebej ob vladnem varčevanju in podivjanem kapitalizmu potrebujemo aktivno in živahno civilno družbo.”

Tudi v državah, kjer civilna družba ni tako zelo zatirana, so nevladne organizacije pogosto tarča različnih obtožb – denimo, da so morda financirane iz tujine.

“Žal nekateri menijo, da nevladne organizacije niso legitimen dejavnik družbe. Pogosto morajo kar dvakrat več denarja nameniti za izpolnjevanje birokratskih zahtev kot podjetja.”

Po sogovornikovem mnenju je čar civilne družbe, da se ljudje združujejo, da bi si pomagali in gradili skupnost. Toda obstajajo tudi skupine, ki v imenu civilne družbe počnejo prav nasprotno – gradijo zidove in spodbujajo sovraštvo.

“Ne obremenjujem se s tem, saj gre za svobodo govora. Ljudje se lahko svobodno organizirajo, da izrazijo, kar želijo, vse dokler je to legalno in ne škoduje drugim ljudem.”


17.02.2019

"Opera se posluša IN gleda!"

17. februarja 1859 so v Rimu izvedli krstno predstavo opere Ples v maskah Guiseppeja Verdija, leta 1904 pa so v Milanu na isti dan prvič uprizorili Puccinijevo opero Madame Butterfly. Prav tako je prav 17. februarja leta 1887 je v Ljubljani pogorelo staro Deželno gledališče, ki je stalo na prostoru današnje Filharmonije. Čez pet let so odprli novo, lepše in modernejše Deželno gledališče, današnjo Opero. Vse to so razlogi, da smo 17. februarja 2019 nedeljsko jutro na Prvem namenili prav operi … Kako je nastala ta glasbena zvrst, kako se je razvijala, katere opere najraje poslušamo, kakšen je okus Slovencev za opero? Govorili smo z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom in Vladimirjem Frantarjem, odličnim ljubiteljskim poznavalcem operne ustvarjalnosti pi nas in po svetu, svoja mnenja in spomine pa so dodali tudi poslušalc.


14.02.2019

Skupni slovensko-italijanski pogled na zgodovino

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.02.2019

Lani prejeli že 40 prijav ljubezenskih spletnih prevar

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.02.2019

Odstop prvega poslanca v tem mandatu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.02.2019

Hlod gorskega javorja vreden skoraj 15.400 evrov

13. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu je privabila rekordno število prodajalcev najbolj kakovostnega, pretežno slovenskega lesa, 566 lastnikov gozdov je prodajalo 3706 hlodov, zanje so se zanimali predvsem tujci, ki bodo les predelali v izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, v furnirje za jahte in prestižne avtomobile ter glasbila. Vsakoletna licitacija najboljšega lesa je vsekakor spodbuda lastnikom gozdov. Kakopak je tokrat med najbolj zadovoljnimi prodajalci Klemen Šuštaršič, ki je iz Krimskih gozdov pripeljal po kubičnem metru najbolje ocenjen gorski javor, za hlod pa je iztržil drugo najboljšo ceno preko 11.000 evrov. Najvišja cena za hlod gorskega javorja je bila skoraj 15.400 evrov. Dobro so se prodajali orehi, gorski bresti, smreke. Najdaljši smrekov hlod, 12-metrski za kar 4.600 evrov. Kupci imajo radi tudi macesne, jablane, slive, slednje za izdelovanje pip in spominkov.


12.02.2019

Večja učinkovitost ali več demokracije?

V Bruslju so danes zasedali finančni ministri držav članic EU. Med drugim so razpravljali tudi o možnosti ukinitve soglasja pri odločanju o davčnih zadevah. Zakaj je sploh prišlo do razprave o ukinitvi soglasja držav članic, kaj bi to pomenilo za manjše članice EU in zakaj se za takšno spremembo prizadevata prav Francija in Nemčija? Vzrok za razpravljanje o ukinitvi soglasja je prepočasno oz. neučinkovito odločanje v zunanji politiki in pri davkih. Za to je zaslužen tudi neuspeh pri dogovarjanju o obdavčitvi digitalnih velikanov, za katerega si je goreče prizadevala Francija.


12.02.2019

Kviz - srce

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.02.2019

Ptuj praznuje 1950 let

Ptuj letos obeležuje 1950 let od prve omembe. S to obletnico bodo zaznamovane vse večje prireditve v mestu, osrednja pa bo sredi poletja ob občinskem prazniku. V počastitev spomina na leto 69 pripravlja arheološki muzej tudi posebno razstavo, a z grenkim priokusom, saj spomini na eno izmed ptujskih najznamenitejših obdobij večinoma ne bodo na ogled javnosti.


11.02.2019

Koga zavezuje Pogodba z narodom?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


10.02.2019

Praznovanja so šla v čudne ekstreme

Praznovanje rojstnega dne je na Slovenskem relativno nov pojav. Množično ga praznujemo šele po drugi svetovni vojni. Pred tem so ga praznovali redki, navadno premožnejši meščani, bolj znano je bilo praznovanje godu. Praznovanja so se v devetdesetih letih iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor. Tudi obdarovanje je zašlo v čudne ekstreme, saj je vse več je potratnega razdajanja. Sogovorniki: višja kustodinja Jožica Trateški in kulturni antropolog Sebastjan Veber iz Muzeja novejše zgodovine Celje ter antropolog Dan Podjed iz ZRC SAZU.


08.02.2019

Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo

Slovenski pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš je ob kulturnem prazniku prejel zlati red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski književnosti ter za nov in svež pogled na slovenstvo.


08.02.2019

France Prešeren – romantični pesnik, uspešen odvetnik, modni navdušenec in vizionar

O Prešernu Petra Kržan, vodnica po poti kulturne dediščine Žirovnica in grafologinja Edita Tomič.


07.02.2019

Mladi pogosto nepremišljeni pri rabi interneta

Februar je mesec varne rabe interneta, ki je širok pojem, a bo v prihodnosti zelo pomemben predvsem za generacijo, pri kateri se virtualno in realno življenje povsem prepletata. To so seveda mladi, ki ne gredo "surfat" po internetu, ampak z njim živijo in odraščajo. O tem, kaj storiti, da stvari ne uidejo iz rok, smo s epogovarjali z zdenko Švaljek, ki je odgovorna za prijave spletnega nasilja na Nacionalni mreži TOM - gre za telefon za otroke in mladostnike. Kot pravi, prejmejo okoli 200 prijav spletnega nasilja na leto, kar ni veliko, a se moramo zavedati, da gre za vrh ledene gore. Največ prijav je na temo sekstinga oziroma izmenjave golih fotografij. Samo po sebi to ni problem, težava pa nastane, ko se te fotografije razširijo na spletu - ponavadi, ko ljubezenska zveza razpade. Čeprav se zdi, da je zadeva brezupna, jo je velikokrat mogoče rešiti že zgolj z opozorilom tistemu, ki grozi.


07.02.2019

Zakoli športnih konj

Zadnja afera poljske govedine in nedavno zasačenje črnega zakola športnih konj na območju Radovljice, kažejo kako pomemben je nadzor pri zakolu in v predelavi mesa. Tudi v preteklosti je pristojna inšpekcija odkrila nekaj črnih zakolov kopitarjev in sicer v okolici Ljubljane, Škofje Loke in na Dolenjskem. Naša sogovornica ni presenečena nad tem zadnjim odkritjem črnega zakola kasaških konjev, nekoliko je razočarana, da so še živega konja evtanazirali, saj bi ga lahko pripeljali k njim v Društvo za zaščito konj. Predsednica društva Natalija Nedeljko, meni da bi bilo dobro, da bi se inšpekcija še bolj angažirala na področju SV dela Slovenije, kjer je zibelka kasaštva. Športni konji, ki dobivajo razna poživila in druge substance, niso namenjeni za zakol oz. za predelavo v mesne izdelke za prehrano ljudi.


07.02.2019

V Postojni proti, kam naj torej gre "Poček"?

Na včerajšnji seji postojnskega občinskega sveta so člani soglasno sprejeli sklep oziroma zahtevo o takojšnji ukinitvi Osrednjega vadišča Slovenske vojske Postojna. Vse napovedane, nenapovedane in predvidene vaje pa mora vojska odpovedati.


05.02.2019

Usoda stanovalcev najstarejšega študentskega doma v Ljubljani

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.02.2019

Usoda stanovalcev najstarejšega študentskega doma v Ljubljani

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.02.2019

Dan varne rabe interneta

Več kot 140 držav vsako leto drugi torek v februarju praznuje dan varne rabe interneta. Na šestih celinah vsako leto organizirajo na stotine dogodkov, ki dvigajo ozaveščenost o varni uporabi spletnih tehnologij. Dan varne rabe interneta letos poteka pod sloganom Skupaj za prijaznejši internet in se osredotoča na medvrstniško nasilje. Center za varnejši internet Safe.si ob tej priložnosti pripravlja številne dejavnosti, osrednji dogodek pa bo spletna oddaja za starše. Urška Henigman se je o tem pogovarjala z Markom Pushnerjem.  


05.02.2019

Kitajsko novo leto - Prašič prinaša bogastvo in srečo

Končalo se je leto psa in po kitajskem koledarju se začenja leto prašiča, ki simbolno prinaša bogastvo in srečo, a, je poudarila direktorica Konfucijevega inštituta v Ljubljani, mag. Danijela Voljč, z mislijo na to, da je najprej potrebno poskrbeti zase, da lahko potem pomagaš tudi drugim. Kitajsko novo leto je 'Festival pomladi', ki s slavjem, rdečimi lampijoni in številnimi drugimi simboli pozdravlja pomlad. To je predvsem družinski praznik, zaradi katerega se vsako leto na milijone Kitajcev za nekaj dni odpravi domov, kar pomeni tudi izredne logistične izzive, polne vlake in gnečo na cestah. Kakšna je tradicija ob vstopu v novo leto, kako jo obeležujejo v Sloveniji, kaj prinaša leto prašiča in na kakšen način se ob tem prepletata tudi slovenska in kitajska kultura sta nam povedali gospa Zhanghua Ye, ki v Sloveniji živi od svojega 11. leta, in mag. Danijela Voljč, direktorica Konfucijevega Inštituta.


05.02.2019

9 let za ogled vseh eksponatov ruskega Ermitaža

5. februarja leta 1852 je za javnost svoja vrata odprl Ermitaž, sloviti muzej v ruskem Sankt Peterburgu, ki z zbirko več kot treh milijonov eksponatov spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam UNESCOVE kulturne dediščine. Začetki enega največjih in najbolj znanih muzejev muzejev na svetu pa segajo že 255 let nazaj, v leto 1764, ko je ruska carica Katarina Velika od nekega berlinskega trgovca kupila 225 del holandskih in flamskih umetnikov.


Stran 167 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov