Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pogovor z dr. Dannyjem Sriskandarajahom, generalnim sekretarjem CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva.
Dr. Dannyjem Sriskandarajah je generalni sekretar organizacije CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva. V letu 2015 je bila civilna družba ogrožena kar v 109 državah sveta.
“Ta trend je zelo zaskrbljujoč. Še posebej ob vladnem varčevanju in podivjanem kapitalizmu potrebujemo aktivno in živahno civilno družbo.”
Tudi v državah, kjer civilna družba ni tako zelo zatirana, so nevladne organizacije pogosto tarča različnih obtožb – denimo, da so morda financirane iz tujine.
“Žal nekateri menijo, da nevladne organizacije niso legitimen dejavnik družbe. Pogosto morajo kar dvakrat več denarja nameniti za izpolnjevanje birokratskih zahtev kot podjetja.”
Po sogovornikovem mnenju je čar civilne družbe, da se ljudje združujejo, da bi si pomagali in gradili skupnost. Toda obstajajo tudi skupine, ki v imenu civilne družbe počnejo prav nasprotno – gradijo zidove in spodbujajo sovraštvo.
“Ne obremenjujem se s tem, saj gre za svobodo govora. Ljudje se lahko svobodno organizirajo, da izrazijo, kar želijo, vse dokler je to legalno in ne škoduje drugim ljudem.”
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z dr. Dannyjem Sriskandarajahom, generalnim sekretarjem CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva.
Dr. Dannyjem Sriskandarajah je generalni sekretar organizacije CIVICUS – ene od največjih globalnih nevladniških mrež, ki združuje nevladne organizacije iz več kot 150 držav. Je eden od najmočnejših svetovnih zagovornikov civilne družbe in angažiranega državljanstva. V letu 2015 je bila civilna družba ogrožena kar v 109 državah sveta.
“Ta trend je zelo zaskrbljujoč. Še posebej ob vladnem varčevanju in podivjanem kapitalizmu potrebujemo aktivno in živahno civilno družbo.”
Tudi v državah, kjer civilna družba ni tako zelo zatirana, so nevladne organizacije pogosto tarča različnih obtožb – denimo, da so morda financirane iz tujine.
“Žal nekateri menijo, da nevladne organizacije niso legitimen dejavnik družbe. Pogosto morajo kar dvakrat več denarja nameniti za izpolnjevanje birokratskih zahtev kot podjetja.”
Po sogovornikovem mnenju je čar civilne družbe, da se ljudje združujejo, da bi si pomagali in gradili skupnost. Toda obstajajo tudi skupine, ki v imenu civilne družbe počnejo prav nasprotno – gradijo zidove in spodbujajo sovraštvo.
“Ne obremenjujem se s tem, saj gre za svobodo govora. Ljudje se lahko svobodno organizirajo, da izrazijo, kar želijo, vse dokler je to legalno in ne škoduje drugim ljudem.”
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani so včeraj uradno odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik. Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, sobo lahko uporabljajo brezplačno.
Danes je praznik, Dan suverenosti, s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje v noči s 25. na 26. oktober. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Na ljubljanskih ulicah smo preverili, če naključni mimoidoči sploh vedo kateri praznik je danes. Praznik dan suverenosti je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, danes ga torej praznujemo tretjič. Marko Rozman se je o pomenu prazniku in pojmu suverenosti pogovarjal z Ladislavom Lipičem, predsednikom zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Kar 77 odstotkov mladih se zaposli v eni izmed prekarnih, torej nezanesljivih oblik dela. To pomeni, da lahko pozabijo na pravice, ki jih imajo redno zaposleni. Predvsem pa so pod nenehnim stresom zaradi fleksibilnosti in neznane prihodnosti. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Finančna uprava je oktobra letos že drugič prejela podatke o stanjih na računih v tujini, podlaga je samodejna izmenjava podatkov. Lani je šlo za slabih 28 tisoč podatkov, letos že 90 tisoč. Lani je najbolj zbodlo v oči, da je od 312 milijonov na računih v tujini kar 100 milijonov odpadlo na 5000 zavezancev, ki doma sodijo v prvi dohodninski razred. So skrili premoženje pred finančno upravo? Kaj je ugotovila finančna uprava pojasnjuje pomočnik direktorice finančne uprave Peter Jenko.
Raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan« so v kačjem strupu odkrili protein, ki zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Z odkritjem se obeta nov način zdravljenja venske tromboze in trombembolije. Trenutna terapija je sicer učinkovita, vendar se zdravljenje lahko zelo zaplete. Trombebolija je še vedno najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnici. Odkritje kompleksnega proteina v modrasovem strupu je zato žarek upanja za bolnike in tudi zdravnike. Skupino domačih in tujih znanstvenikov je vodil dr. Igor Križaj z Instituta »Jožef Stefan«. Pomemben dosežek je podrobneje predstavil v pogovoru z Iztokom Koncem. Foto: IJS
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Borisom Knificem, urednikom Obrambe, o napovedanem umiku ZDA iz sporazuma o jedrskih raketah z Rusijo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Podgane kot hišni ljubljenčki? Nič nenavadnega. Domača podgana je daleč od umazanih in nevarnih divjih podgan, kakšne si predstavljamo; je izjemno čista in družabna žival in v pravih rokah izjemen ljubljenček. Ta glodavec se od miši razlikuje po svoji velikosti in daljšem, skoraj golem repu. Podgana po navadi živi od dve do štiri leta. V njihov svet nas je popeljala Viktorija Rozman Bitenc, lastnica več kot 30 podgan.
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Ob izidu zbornika ŽupanJA se je Mateja Železnikar pogovarjala z urednikom zbornika in direktorjem Inštituta za ustavno pravo Cirilom Ribičičem ter nekdanjima županjama Viko Potočnik in Ljudmilo Novak.
Ministrstvo za delo je v javno obravnavo poslalo novelo zakona, ki med drugim rahlja pravila za zaposlovanje tujih varušk oziroma varušk au-pair. Na ministrstvu kot razlog navajajo že leta 2016 sprejeto evropsko direktivo o tem. Medtem pa je skupina nevladnih organizacij - med njimi Delavska svetovalnica, Sindikat Mladi plus, Mirovni inštitut in Ženski lobi, protestira, da Slovenija s tem leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk: brezpravne služkinje. Kot razlaga predsednica Ženskega lobija Violeta Neubauer, namreč ministrstvo evropski direktivi res sledi v smislu hitrejših postopkov pri zaposlovanju tujk in tujcev, ne pa tudi pri uvajanju varovalk za au-pair varuške, ki jih direktiva izrecno priporoča. Z njo se je o noveli pogovarjala Urška ivanovič.
Prebivalci ob Ormoški cesti na Ptuju bijejo dve bitki. Ena predstavlja prizadevanja za izgradnjo južne obvoznice, ki bi ta del mesta razbremenila tovornega prometa, druga pa je način prenove te ceste, ki jo že leta uničuje tudi naraščajoč tranzitni tovorni promet. Prebivalci ob tej prometnici so na sinočnji javni predstavitvi projekta prenove opozorili, da se bo cestišče preveč zvišalo, ob tem pa ne razumejo stališč Direkcije, ki bo sicer na tem odseku zgradila tudi novo krožišče, a prebivalci si ga želijo drugje
V Portorožu se je začel 25. mednarodni festival kreativnosti Zlati boben. Ta letos prinaša prenovljene tekmovalne kategorije, dve mednarodni žiriji pa bosta zmagovalce iskali med 1200 prijavljenimi deli iz 28 držav. Finalisti so že znani, zmagovalce bomo spoznali ob zaključku tridnevnega festivala v petek. Nas je predvsem zanimalo, kaj lahko festival s tako dolgo tradiciji pove o oglaševalskih praksah in razvoju stroke? In kakšni so trendi, ki jim bodo sledili kreativci in oglaševalci? Ana Skrt se je pogovarjala s predsednico festivala in izvršno direktorico Slovenske oglaševalske zbornice, Mojco Briščik.
Poslovil se je neumorni finski pisatelj Arto Paasilinna, ki je z romani, prevedenimi kar v 40 jezikov, navduševal tudi naše bralce. Njegova dela je v slovenski jezik prenesla Jelka Ovaska. Poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Jelka Ovaska trenutno živi v tujini, vseeno pa je v kratkem pogovoru povzela nekaj izrazitih podob finske nravi in pokrajine, tako značilnih za Paasilinnovo pisanje.
E-cigareta - revolucionarni izum za pomoč pri opustitvi kajenja ali strup, katerega posledice bomo čutili čez desetletja? Ocene so deljene, nejevernost izhaja tudi iz dolge zgodovine zavajanj tobačne industrije. Je pa dejstvo - elektronske cigarete pred 10-imi leti skoraj ni bilo videti, zdaj so povsod in so vse bolj družbeno sprejemljive. Tudi med mladimi. Preverjala je Urška Ivanovič.
Evropska komisija je danes pozvala k "popolni resnici" o smrti malteške novinarke Daphne Caruana Galizia, ki je bila umorjena pred natanko letom dni. Malteška preiskovalna novinarka je bila znana po tem, da je poročala o močno razvejani korupciji v svoji domovini. Umrla je v eksploziji bombe, ki je bila nameščena pod voznikovim sedežem v njenem avtomobilu. Novinarka Anuška Delić je članica projekta Daphne, v katerem sodelujejo tudi novinarji Reutersa, Suddeutsche Zeitunga, Le Monda in drugih vplivnih medijev. Raziskujejo zgodbe, ki jih je preiskovala Daphne ter hkrati tudi njen umor. Anuška Delić je v pogovoru Marku Rozmanu predstavila, kaj je pokazala dozdajšnja preiskava umora.
Neveljaven email naslov