Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo.
Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Dnevi industrijske robotike 2017
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in v vas v teh dneh , da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti odpirajo.
Naš odnos do robotov je pogosto dvojen. Prevzeli so številna težka, ponavljajoča se dela v industriji in jih opravljajo hitro in natančno. S tem so omogočili, da so številni izdelki, ki so nam danes povsem samoumevni – od avtomobilov do prenosnih telefonov – sploh postali cenovno dostopni najširšemu krogu ljudi. Po drugi strani so roboti v številnih panogah nadomestili ljudi in z nadaljnjim razvojem robotike bodo vstopali na nova in nova področja. Kar sproža tudi določena vprašanja, ki jim družba mora nameniti več pozornosti. Evropska unije se je tako lotila pripravljanja zakonodaje, ki bo urejala pravno odgovornost in etične vidike uporabe robotov.
Današnji roboti se vse bolje znajdejo v neposredni družbi ljudi. O tem se lahko prepričate tudi na Dnevih industrijske robotike 2017. V avli Fakultete za elektrotehniko so med 28. in 30. marcem na ogled najrazličnejše rabe sodobnih robotov. Poleg peke palačink in zlaganja majic obvladajo roboti še marsikaj.
Lahko se ustavite v robotski lekarni, si ogledate sistem za ločevanje odpadkov, igrate ping pong v navidezni resničnosti ali pa se z robotom pomerite v igre štiri v vrsto. Za spomin pa vam robot lahko tudi vgravira motiv v obesek za ključe.
Kako resnično uporabni so lahko avtonomni roboti, pričajo tudi študentski projekti, ki so jih predstavili v ponedeljek. Eno od obetavnih področij, kjer bi lahko izdatna raba robotov pomenila pravo revolucijo, je kmetijstvo. Med kmetijske avtonomne robote sodi tudi Tafr, s katerim se bo skupina študentov letos pomerila tudi na tekmovanju Field Robot Event v Angliji. Tafr je opremljen z robotskim vidom in senzorji in lahko avtonomno spremlja rast vinske trte ali kake druge rastline. Po potrebi lahko točno določeni rastlini doda gnojila ali zaščitna sredstva in tako pomaga reševati enega ključnih problemov v kmetijstvo. Preveliko rabo kemikalij in gnojil.
Z tretjim mestom na tekmovanju Cybathlon v švicarskem Zürichu pa se že lahko pohvali skupina študentov, ki se je lotila izdelave robotskega invalidskega vozička. Njegova odlika je predvsem spretno premagovanje težavnega terena, kot so denimo stopnice, ki številnim invalidom še vedno predstavljajo nepremagljivo oviro.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo.
Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Dnevi industrijske robotike 2017
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in v vas v teh dneh , da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti odpirajo.
Naš odnos do robotov je pogosto dvojen. Prevzeli so številna težka, ponavljajoča se dela v industriji in jih opravljajo hitro in natančno. S tem so omogočili, da so številni izdelki, ki so nam danes povsem samoumevni – od avtomobilov do prenosnih telefonov – sploh postali cenovno dostopni najširšemu krogu ljudi. Po drugi strani so roboti v številnih panogah nadomestili ljudi in z nadaljnjim razvojem robotike bodo vstopali na nova in nova področja. Kar sproža tudi določena vprašanja, ki jim družba mora nameniti več pozornosti. Evropska unije se je tako lotila pripravljanja zakonodaje, ki bo urejala pravno odgovornost in etične vidike uporabe robotov.
Današnji roboti se vse bolje znajdejo v neposredni družbi ljudi. O tem se lahko prepričate tudi na Dnevih industrijske robotike 2017. V avli Fakultete za elektrotehniko so med 28. in 30. marcem na ogled najrazličnejše rabe sodobnih robotov. Poleg peke palačink in zlaganja majic obvladajo roboti še marsikaj.
Lahko se ustavite v robotski lekarni, si ogledate sistem za ločevanje odpadkov, igrate ping pong v navidezni resničnosti ali pa se z robotom pomerite v igre štiri v vrsto. Za spomin pa vam robot lahko tudi vgravira motiv v obesek za ključe.
Kako resnično uporabni so lahko avtonomni roboti, pričajo tudi študentski projekti, ki so jih predstavili v ponedeljek. Eno od obetavnih področij, kjer bi lahko izdatna raba robotov pomenila pravo revolucijo, je kmetijstvo. Med kmetijske avtonomne robote sodi tudi Tafr, s katerim se bo skupina študentov letos pomerila tudi na tekmovanju Field Robot Event v Angliji. Tafr je opremljen z robotskim vidom in senzorji in lahko avtonomno spremlja rast vinske trte ali kake druge rastline. Po potrebi lahko točno določeni rastlini doda gnojila ali zaščitna sredstva in tako pomaga reševati enega ključnih problemov v kmetijstvo. Preveliko rabo kemikalij in gnojil.
Z tretjim mestom na tekmovanju Cybathlon v švicarskem Zürichu pa se že lahko pohvali skupina študentov, ki se je lotila izdelave robotskega invalidskega vozička. Njegova odlika je predvsem spretno premagovanje težavnega terena, kot so denimo stopnice, ki številnim invalidom še vedno predstavljajo nepremagljivo oviro.
Zdravniki in zobozdravniki že tretji teden stavkajo. V sindikatu Fides, ki stavko vodi, naj bi do srede prešteli umike soglasij za nadurno delo, kar naj bi – po mnenju nekaterih poznavalcev – resno ogrozilo javno zdravstvo. Pacienti smo talci, pravi zastopnik pacientovih pravic. Marjan Sušelj. Talci česa oziroma koga? Talci vlade, Fidesa, neuspešnih pogajanj, talci sistema in odprtih problemov, ki se vlečejo že leta? To je vprašanje za poslušalke in poslušalce.
Po petmesečnem premoru Radia Ga Ga je znano, kako se bo nadaljevala tradicija satiričnega pretresanja družbenega dogajanja. 9. februarja se oddaja ob 10.05 z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Več v pogovoru z v.d. odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom.
Plastika v morju vs. gensko spremenjeni organizmi
Zveza združenj za vrednote NOB je po včerajšnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri je bilo večkrat izpostavljeno trpljenje otrok tako v sodobnih konfliktih, denimo v Gazi, kot v času holokavsta. Slavnostna govornica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je izpostavila, da se zlo ne sme dopuščati in da je danes naloga vseh, ki imajo odgovornost za mirno reševanje sporov, neumorno iskati poti do miru za vse ljudi, zlasti otroke.
Potem, ko je prejšnji teden minister za javno upravo Franc Props razveljavil razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic, so se odzvale izbrane nevladne organizacije.
Sanje Antona Fenkart je Koroška Slovenka, doma iz Celovca, ki je na Dunaju študirala astronomijo, že dobro leto pa v CERNU, in sicer kot pomočnica urednika revije Cern Courier, ki piše o novostih na področju fizike delcev, predvsem za zainteresirano strokovno javnost. Mojca Delač je med obiskom organizacije, kjer so pred dobrim desetletjem odkrili tudi Higgsov bozon, Sanje Fenkart povabila pred mikrofon Prvega.
Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.
V novem projektu Med nami ženskega pevskega zbora Carmen Manet se prepletata glasba in poezija, v ospredju pa odstira vpogled v odnose med pevkami, poudarja pomen skupnosti in bližine. Projekt nam je predstavila članica zbora Eva Bohinc.
Na slavnostni prireditvi Zveze za šport invalidov – slovenskega paralimpijskega komiteja, so včeraj podelili priznanja najboljšim športnikom invalidom za preteklo leto, ki je bilo za najboljše predstavnike zelo uspešno.
Republikanski in demokratski volivci bodo danes v ameriški zvezni državi New Hampshire izbirali svoja predsedniška kandidata na strankarskih volitvah. Pri demokratih predsednik Joe Biden, kot kaže, nima resne konkurence. Kaj pa pri republikancih? Donald Trup ima protikandidatko Nikki Haley. Kolikšne so možnosti, da kandidatki uspe? O tem in aktualnem dogajanju z zasedanja Varnostnega sveta OZN, na katerem govorijo tudi o dogajanju na Bližnjem vzhodu, z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Kako poslušate radio? Prek običajnega radijskega sprejemnika, avtoradia, prek pametne televizije, spletne strani ali mobilnega telefona? Iščete FM signal ali prisegate na vedno čist zvok DAB+ signala? Rešitev za prav vse je aplikacija Radioplayer, ki je v Evropi že dobro znana. Zdaj aplikacija Radioplayer Slovenija ponuja sodoben pristop tudi pri poslušanju vsebin slovenskih radijskih postaj. Omogoča namreč tako poslušanje v živo kot poslušanje z zamikom, zelo preprosto lahko tudi izbirate vaše najljubše radijske oddaje in podkaste. V Sloveniji je pobudnik Radioplayerja Radio Slovenija, v projektu pa sodelujejo tudi druge slovenske radijske postaje. Več o Radioplayerju izveste v pogovoru Andreje Čokl z Matejem Praprotnikom.
V Hrastniku odpirajo prvo zadružno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe – šolo, občinsko stavbo in bazen – in dva objekta lokalnega gospodarstva. Energetske skupnosti pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja, zanimanje za tovrstne projekte pa se v Sloveniji povečuje. O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kvac in Boštjanom Remicem iz društva Focus, ki je dejavno sodelovalo pri hrastniškem projektu.
Srebrne igre 1984 je naslov razstave, ki so jo odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Letos namreč mineva 40 let od tega velikega tekmovanja v Sarajevu, ki je Jugoslovanom in Slovencem prineslo prvo kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Jure Franko je bil v veleslalomu drugi – od tod torej tudi ime razstave, ki nas popelje v 80. leta in v obdobje slovenske evforije in navdušenja nad zimskimi športi. Razstavo sta na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije pripravila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzej športa, otvoritve pa se je udeležilo tudi nekaj športnikov, ki so se tekmovanja v Sarajevu udeležili in so z nami delili svoje spomine.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je lotilo prenove rejniškega sistema. Na ministrstvu zatrjujejo, da je novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v 80 odstotkih že pripravljena, pričakujejo, da bo še letos dobila zeleno luč državnega zbora. Ta naj bi naslovila predvsem problem prenizkih rejnin, nevladniki pa opozarjajo, da zaznavajo kritično pomanjkanje rejniških družin. FOTO: Pixabay
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in na občini Pivka so se odločili, da bodo ukrepali. K sodelovanju so povabili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, ki je v sodelovanju z dvema jamarskima društvoma poskrbel za popis onesnaženosti več jam in jih nekaj tudi očistil. Med drugim jamo Ravníca, ki je bila ena najbolj onesnaženih v Sloveniji, poskrbeli pa so še za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev iz Matijeve jame. Ob koncu čiščenja so vendarle prišli do nekaterih vzpodbudnih zaključkov. Sogovornika sta sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa dr. Mitja Prelovšek in predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Fotografija: Matej Zalokar
Za inženirko leta 2023 je 92-članska komisija med desetimi kandidatkami izglasovala Ljupko Vrtevo, magistrico inženirko strojništva ter razvojno inženirko za področje prezračevanja, ogrevanja in hlajenja stavb ter vodjo projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Izglasovana je bila na podlagi rezultatov svojega dela, ki naj bi bilo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločale tudi za perspektivne inženirske poklice. Ljupka Vrteva je v pogovoru za Prvi tudi poudarila, da ima zdaj priložnost, da svojo zgodbo prenese mladim dekletom in jim pove, da je vsaka sposobna slediti svojim željam.
Ob zaključku triletnega programa Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih strokovnjaki poudarjajo, da se bo leta 2050 z demenco spopadala skoraj tretjina Slovencev. Upanje sicer daje zdravilo za demenco, ki je trenutno v fazi presojanja ustreznosti Evropske agencije za zdravila. Nevladniki opozarjajo, da je velik problem še vedno stigma, tudi med zdravstvenimi delavci beležijo manko ozaveščenosti o bolezni. Foto: Pixabay
Današnji dan je v znamenju stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo trajala do preklica oziroma do sklenitve sporazuma. Dopoldne so se stavkajoči zbrali na stavkovnih zborih in za pol ure prekinili delo. Sicer pa so predstavniki sindikata Fides in vlade opoldne sedli za pogajalsko mizo. Kot kaže, sprti strani nista našli skupnega jezika, saj se stavka in pogajanja jutri nadaljujejo. FOTO: Pixabay
Med 19. januarjem in 2. februarjem bodo v Južni Koreji na sporedu IV. zimske mladinske olimpijske igre. Gre za največji športni dogodek za mlade vrhunske športnike, ki so organizirane po vzoru pravih olimpijskih iger. V Gangwon bo odpotovala 52-članska reprezentanca Slovenije, med katerimi je 29 športnikov in športnic, ki bodo nastopili 9 športnih disciplinah. Tik pred odhodom se je na Prvem oglasil del delegacije, ki so jo sestavljali smučarska skakalka Taja Bodlaj, tekmovalec v curllingu Maks Omerzel ter trener Štefan Sever.
Nives Zalokar, umetnica, dolgoletna sodelavka Moderne galerije v Ljubljani, tudi učiteljica joge, diplomantka tradicionalnega jezika wiradjuri predvsem pa nežna, nevsiljiva in vedoželjna učenka življenja na različnih dejavnostih in krajih sveta, je dobrih 10 let preživela z avstralskimi staroselci, ki živijo tam že več kot 60.000 let. Kako so jo sprejeli medse, kakšen je njihov odnos do narave, starejših, otrok, umetnosti, materialnega sveta? Kaj se je spremenilo v 200 letih, odkar so tja prišli belci? In kaj pomeni njihova najpomembnejša beseda Yindyamarra?
Neveljaven email naslov
