Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo.
Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Dnevi industrijske robotike 2017
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in v vas v teh dneh , da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti odpirajo.
Naš odnos do robotov je pogosto dvojen. Prevzeli so številna težka, ponavljajoča se dela v industriji in jih opravljajo hitro in natančno. S tem so omogočili, da so številni izdelki, ki so nam danes povsem samoumevni – od avtomobilov do prenosnih telefonov – sploh postali cenovno dostopni najširšemu krogu ljudi. Po drugi strani so roboti v številnih panogah nadomestili ljudi in z nadaljnjim razvojem robotike bodo vstopali na nova in nova področja. Kar sproža tudi določena vprašanja, ki jim družba mora nameniti več pozornosti. Evropska unije se je tako lotila pripravljanja zakonodaje, ki bo urejala pravno odgovornost in etične vidike uporabe robotov.
Današnji roboti se vse bolje znajdejo v neposredni družbi ljudi. O tem se lahko prepričate tudi na Dnevih industrijske robotike 2017. V avli Fakultete za elektrotehniko so med 28. in 30. marcem na ogled najrazličnejše rabe sodobnih robotov. Poleg peke palačink in zlaganja majic obvladajo roboti še marsikaj.
Lahko se ustavite v robotski lekarni, si ogledate sistem za ločevanje odpadkov, igrate ping pong v navidezni resničnosti ali pa se z robotom pomerite v igre štiri v vrsto. Za spomin pa vam robot lahko tudi vgravira motiv v obesek za ključe.
Kako resnično uporabni so lahko avtonomni roboti, pričajo tudi študentski projekti, ki so jih predstavili v ponedeljek. Eno od obetavnih področij, kjer bi lahko izdatna raba robotov pomenila pravo revolucijo, je kmetijstvo. Med kmetijske avtonomne robote sodi tudi Tafr, s katerim se bo skupina študentov letos pomerila tudi na tekmovanju Field Robot Event v Angliji. Tafr je opremljen z robotskim vidom in senzorji in lahko avtonomno spremlja rast vinske trte ali kake druge rastline. Po potrebi lahko točno določeni rastlini doda gnojila ali zaščitna sredstva in tako pomaga reševati enega ključnih problemov v kmetijstvo. Preveliko rabo kemikalij in gnojil.
Z tretjim mestom na tekmovanju Cybathlon v švicarskem Zürichu pa se že lahko pohvali skupina študentov, ki se je lotila izdelave robotskega invalidskega vozička. Njegova odlika je predvsem spretno premagovanje težavnega terena, kot so denimo stopnice, ki številnim invalidom še vedno predstavljajo nepremagljivo oviro.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo.
Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Dnevi industrijske robotike 2017
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in v vas v teh dneh , da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti odpirajo.
Naš odnos do robotov je pogosto dvojen. Prevzeli so številna težka, ponavljajoča se dela v industriji in jih opravljajo hitro in natančno. S tem so omogočili, da so številni izdelki, ki so nam danes povsem samoumevni – od avtomobilov do prenosnih telefonov – sploh postali cenovno dostopni najširšemu krogu ljudi. Po drugi strani so roboti v številnih panogah nadomestili ljudi in z nadaljnjim razvojem robotike bodo vstopali na nova in nova področja. Kar sproža tudi določena vprašanja, ki jim družba mora nameniti več pozornosti. Evropska unije se je tako lotila pripravljanja zakonodaje, ki bo urejala pravno odgovornost in etične vidike uporabe robotov.
Današnji roboti se vse bolje znajdejo v neposredni družbi ljudi. O tem se lahko prepričate tudi na Dnevih industrijske robotike 2017. V avli Fakultete za elektrotehniko so med 28. in 30. marcem na ogled najrazličnejše rabe sodobnih robotov. Poleg peke palačink in zlaganja majic obvladajo roboti še marsikaj.
Lahko se ustavite v robotski lekarni, si ogledate sistem za ločevanje odpadkov, igrate ping pong v navidezni resničnosti ali pa se z robotom pomerite v igre štiri v vrsto. Za spomin pa vam robot lahko tudi vgravira motiv v obesek za ključe.
Kako resnično uporabni so lahko avtonomni roboti, pričajo tudi študentski projekti, ki so jih predstavili v ponedeljek. Eno od obetavnih področij, kjer bi lahko izdatna raba robotov pomenila pravo revolucijo, je kmetijstvo. Med kmetijske avtonomne robote sodi tudi Tafr, s katerim se bo skupina študentov letos pomerila tudi na tekmovanju Field Robot Event v Angliji. Tafr je opremljen z robotskim vidom in senzorji in lahko avtonomno spremlja rast vinske trte ali kake druge rastline. Po potrebi lahko točno določeni rastlini doda gnojila ali zaščitna sredstva in tako pomaga reševati enega ključnih problemov v kmetijstvo. Preveliko rabo kemikalij in gnojil.
Z tretjim mestom na tekmovanju Cybathlon v švicarskem Zürichu pa se že lahko pohvali skupina študentov, ki se je lotila izdelave robotskega invalidskega vozička. Njegova odlika je predvsem spretno premagovanje težavnega terena, kot so denimo stopnice, ki številnim invalidom še vedno predstavljajo nepremagljivo oviro.
Dvorec Strmol, srednjeveški trg ter izleti na Donačko goro ali k izviru Sotle so vse zanimive izletne možnosti, ki jih ponuja Rogatec, v katerem se danes mudi ekipa Prvega. Zakaj se tja res splača podati, lahko izveste v pogovoru z Gordano Bilušič z Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
Slovenska filantropija je lani združila dvajset tisoč ljudi
V Aktualni temi se posvečamo kroničnemu pomanjkanju učiteljic in učiteljev na osnovnih in srednjih šolah. Po nekaterih podatkih pri nas primanjkuje 2000 učiteljev, po najbolj pesimističnih pa kar 4000. Rok Valenčič se je o tej pereči temi pogovarjal z ravnateljico Osnovne šole Jožeta Krajca Rakek, magistro Anito Knez.
S koncem letošnjega supervolilnega leta se začenja obdobje brez volitev, ki bo vplivalo na dinamiko tako v koaliciji kot opoziciji. O tem, kako in o čem smo sploh volili v preteklem letu ter kaj bosta morali početi koalicija in opozicija v času do prihodnjih volitev, s političnima analitikoma Aljažem Pengovom Bitencem in Luko Lisjakom Gabrijelčičem, komentatorko Televizije Slovenija Tanjo Starič in politologom Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Tomažem Deželanom.
Kako huda mora biti stiska mladega zdravnika, da popiše svoje tegobe javno? O svojem srečanju z realno situacijo, v katero je bila vržena le po dveh tednih uvajanja, piše sobna zdravnica, očitno o razmerah v Zdravstvenem domu v Fužinah v Ljubljani, čeprav lokacije ne omenja. V to enoto so namreč morali sprejeti dodatnih 11 tisoč bolnikov iz enote v Polju, iz katere so dale odpoved ali odšle na bolniško vse specialistke družinske medicine. Delale smo, piše v pismu, z eno specialistko program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. Nam pa je o svojem delu pripovedovala specializantka iz nekega drugega zdravstvenega doma.
Krčenje gozdov je eden izmed pomembnih dejavnikov podnebnih sprememb in izginjanja biotske raznovrstnosti. Najhitreje gozdovi izginjajo v Braziliji, kjer je tudi največji del amazonskega pragozda, ki velja za »pljuča sveta«. Zelo hitro pa ljudje gozdove krčijo tudi v Boliviji. Vzroki so v obeh državah podobni – velik vpliv ima živinoreja, tako reja goveda kot pridelava rastlin za krmo. Posledice deforestacije v tej državi si je pred kratkim ogledala Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Fokus.
V Ljubljani je potekala predstavitev raziskav Nacionalnega inštituta za biologijo, ki ji je sledil pogovor z uglednimi strokovnjaki, raziskovalci in zdravniki. Na dogodku je bil predstavljeno znanstveno – raziskovalno delo s področja medicinske konoplje, vidik klinične uporabe v zdravljenju bolezni na UKC Ljubljana ter vidik priložnosti za razvoj gospodarske dejavnosti in prenos znanja med kliniko ter farmacevtsko industrijo in doprinos k javnemu zdravju. Več o dogodku nam je v pogovoru razkrila prof. dr. Metka Filipič.
Danes je svetovni dan tal. Tla so poleg vode osnovni pogoj za preživetje, predstavljajo namreč osnovo prehranske varnosti. V preteklih desetletjih smo jih jemali kot samoumevne. Z izkoriščevalskim odnosom do naravnih virov so marsikje v svetu že v veliki meri degradirali rodovitna tla. Pri kmetijski pridelavi sledimo predvsem ekonomskim ciljem, ki zahtevajo intenzivno proizvodnjo, to pa povzroča onesnaženje okolja, izgubo biotske pestrosti in poslabšanje tal. Če pogledamo občinske razvojne načrte, kjer gredo pozidave praviloma na najboljša kmetijska zemljišča, lahko ugotovimo, da imajo odločevalci še vedno nespoštljiv, kratkoviden odnos do najboljših zemljišč.
Gostili smo planinca in ljubitelja narave, Štefana Kebra, člana upravnega odbora Planinskega društva Prevalje, ki je odgovoren tudi za kulturo v društvu. Predstavil nam je okolico Prevalj, ki na tamkajšnjih hribih, ob jezerih in na smučiščih ponuja veliko prijetnih poti, na katerih se lahko sprostimo, nadihamo in razmigamo.
Kaninsko pogorje velja za Himalajo svetovnega jamarstva, eno najbolj obleganih jamarskih področij, saj prav tu, v visokogorskem krasu, najdemo najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Speleologi ga raziskujejo skoraj šest desetletij in na slovenski in italijanski strani Kanina je raziskanih več kot 800 jam. V Sloveniji je trenutno nekaj več kot 14.000 registriranih podzemnih jam, le 11 med njimi pa je globljih od 1000 metrov, največ prav na Kaninu. Toda sanje segajo dlje, globje. Višinska razlika od jamskih vhodov na gori do izvirov v dolini je 2000 metrov, kar pomeni da obstaja možnost uresničiti sen globino dvojno magično mejo: 2000 metrov in z vrha Kanina, skozi labirint jamskega sistema, priti do Soče.
Pred vrati so zimski meseci in seveda tudi radosti na snegu. Pri nas je zelo priljubljeno smučanje, ki pa postaja vse dražje. V prihodnjih minutah bo govor o novi smučarski sezoni, cenah smučarskih vozovnic, težavah, s katerimi se soočajo žičničarji, in novostih na nekaterih smučiščih. V studiu smo se pogovarjali s predstavniki smučišč Krvavec, Soriška planina in Gače, še prej pa smo slišali, kako globoko bo treba seči v žep za smučanje pri naših sosedih. V sosednji Furlaniji Julijski krajini ostajajo cene smučarskih vozovnic nespremenjene – za dnevno karto boste odšteli 39 evrov in pol. Gre za strateško odločitev družbe, ki upravlja vseh šest smučarskih središč, s katero stavijo na večji obisk tako domačih kot tujih gostov. Spet bo zaživela tudi čezmejna povezava Kanin-Nevejsko sedlo. Na zimsko turistično sezono se pospešeno pripravljajo tudi na smučiščih na avstrijskem Koroškem. V Avstriji bodo cene smučarskih vozovnic zaradi vse višjih stroškov energije višje. Ponekod bodo skušali varčevati z energijo, poudarjajo pa, da to ne bo šlo na račun smučarjev.
Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se vrstijo pozivi k zmanjšanju stigme in diskriminacije obolelih. Okužba z virusom HIV, ki povzroča AIDS, je danes namreč obvladljiva kronična okužba, ki okuženi osebi ob doživljenjski terapiji omogoča kvalitetno življenje, zdravila pa preprečujejo širjenje okužbe. A kljub temu je na prvem mestu preventiva, opozarja stroka.
Rojaki na avstrijskem Koroškem se na različne načine trudijo spodbuditi k branju slovenske literature še posebej otroke in mladostnike. Da bi odložili pametne telefone in tablice ter vzeli v roke knjige, jim zdaj vabi tudi Mega Miša. Gre za spletno aplikacijo, s katero otroke spodbujajo k branju knjig v slovenskem jeziku. Po prebrani knjigi lahko otroci na aplikaciji rešijo kviz in si prislužijo zvezdice ter z njimi pomagajo Mega Miši, ki potuje po galaksiji Č.R.K. in išče dobre knjige. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem namreč, kot potrjujejo tudi študije, nazaduje. V družinah se vse manj govori slovensko, zato imajo vse pomembnejšo vlogo izobraževalne ustanove. Ker pa se k dvojezičnemu pouku vpisujejo tudi učenci, ki slovensko ne govorijo, jim lahko pri učenju jezika pomaga prav Mega Miša. Prvi odzivi so dobri, pojasnjujeta Mitja Rovšek, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, in vodja projekta Marica Pörtsch.
"Heroji furajo v pižamah", iniciativa zavoda Vozim za manj voženj pod vplivom alkohola, je v zadnjih petih letih po besedah direktorja zavoda David Razboršek, intenzivno delala na ozaveščanju in krepitvi svoje prisotnosti na terenu, kjer invalidi in poškodovani v prometnih nesrečah mlade varno in brezplačno vozijo z zabav domov. Mladi so v zadnjem desetletju naredili velik napredek pri zmanjšanju števila prometnih nesreč pod vplivom alkohola, starejši pa njihovemu zgledu še ne sledijo povsem.
Po poročanju o protestih zaradi prestrogih kovidnih ukrepov v nekaterih kitajskih mestih, smo se pozanimali, kako to vpliva na življenje običajnih ljudi, ki tam živijo. V mesto Suzhou, ki leži 80 km severovzhodno od Šanghaja, smo poklicali poslovneža Nenada Petrovčiča, ki nam je povedal, kako izgleda življenje ob upoštevanju kovidnih ukrepov, ki so v veljavi na Kitajskem, kako doživlja proteste in tudi kako so videti prenosi tekem s svetovnega prvenstva v nogometu.
V Evropskem parlamentu odpirajo razstavo o violinistu, učitelju, skladatelju, glasbenem teoretiku in izjemnem humanističnem mislecu Giuseppeju Tartiniju. Tartini, ki je z glasbo povezoval narode od Skandinavije do Sredozemlja, se je rodil v Piranu pred 330 leti. Avtorji razstave so dr. Sergio Durante z Univerze v Padovi ter dr. Nejc Sukljan in dr. Boštjan Udovič z Univerze v Ljubljani. Odprtje razstave spremlja koncert italijanskega violinista Federica Guglielma in slovenskega violončelista Domna Marinčiča.
Včerajšnja prepričljiva odločitev za javno, neodvisno Radiotelevizijo Slovenija ne pomeni zmage ene politike nad drugo. Pomeni zmago civilne družbe, ki je dojela in sprejela, da lahko kmalu zmanjka bitk, če pade javni medijski servis. In se tako tudi podala v bitko za avtonomen RTV. Obenem gre za zmago novinarske skupnosti, ki se do zdaj – če izvzamemo STA - nikoli ni tako jasno opredelila in hkrati angažirala v kateri izmed kampanj. Za zaposlene na javnem mediju pa se zdaj začenja še pomembnejša bitka. Potrditev zakona o RTV je predvsem simbolna zmago, ki še ne bo prinesla sprememb v upravljanju in vodenju RTV čez noč, saj bo zakon očitno pristal v presoji ustavnega sodišča. Novela je torej zgolj prvi korak k izločitvi politike iz vodenja javnega zavoda. Za dosego tega pa bo treba opraviti še ogromno dela, najprej pa upravičiti včeraj izkazano zaupanje in z dobrim delom ohraniti pokončno držo ter okrepiti profesionalne etične standarde. Zavedamo se, da od nas pričakujete politično neobremenjen, strokovno dodelan program z jasnimi novinarskimi standardi. In čeprav je – kot lahko sklepamo iz odzivov – nekaterim še vedno težko priznati, naj ponovimo. Ljudje so včeraj dobro vedeli o čem glasujejo in zelo odločno rekli, da so za: novinarke in novinarje RTV Slovenija, za medijsko skupnost in kredibilno, avtonomno novinarstvo. Politika pa je dobila jasno nezaupnico ob spodnašanju profesionalnih novinarskih standardov, ki jih je največja medijska organizacija oblikovala in krepila skozi desetletja. Zdaj so bili na tnalu predvsem tiste politike, ki je tudi spisala trenutno - za razvoj in napredek – pogubno zakonodajo.
Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka je odločila, da Ježkovo nagrado za leto 2022 prejme glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek Vlado Poredoš. Žirija je v obrazložitvi zapisala: Vlado Poredoš kot ustvarjalec izžareva neizmeren optimizem, ki ga z lahkoto prenaša na občinstvo. Njegov umetniški pristop združuje karakterne prvine dveh pokrajin, ki sta zaznamovali njegovo življenje: melanholična subtilnost njegovega rodnega Prekmurja ter neizprosna odločnost Zasavja, ki ga je Poredoš sprejel kot svoj drugi dom. Tako nastajajo unikatne interpretacije preštevilnih revirskih zgodb, ki jih Vlado Poredoš z izvirnimi avtorskimi refleksijami preliva v pesmi zasedbe Orlek.
Z voditeljico Jolando Lebar smo spremljali prve rezultate referendumskega glasovanja. V studiu so izide pojasnjevali Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varstvo, dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete v Ljubljani, dr. Miro Haček s FDV, nekdanji novinar na RTV Slovenija Boris Bergant in novinar Tomaž Celestina.
Neveljaven email naslov
