Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo.
Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Dnevi industrijske robotike 2017
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in v vas v teh dneh , da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti odpirajo.
Naš odnos do robotov je pogosto dvojen. Prevzeli so številna težka, ponavljajoča se dela v industriji in jih opravljajo hitro in natančno. S tem so omogočili, da so številni izdelki, ki so nam danes povsem samoumevni – od avtomobilov do prenosnih telefonov – sploh postali cenovno dostopni najširšemu krogu ljudi. Po drugi strani so roboti v številnih panogah nadomestili ljudi in z nadaljnjim razvojem robotike bodo vstopali na nova in nova področja. Kar sproža tudi določena vprašanja, ki jim družba mora nameniti več pozornosti. Evropska unije se je tako lotila pripravljanja zakonodaje, ki bo urejala pravno odgovornost in etične vidike uporabe robotov.
Današnji roboti se vse bolje znajdejo v neposredni družbi ljudi. O tem se lahko prepričate tudi na Dnevih industrijske robotike 2017. V avli Fakultete za elektrotehniko so med 28. in 30. marcem na ogled najrazličnejše rabe sodobnih robotov. Poleg peke palačink in zlaganja majic obvladajo roboti še marsikaj.
Lahko se ustavite v robotski lekarni, si ogledate sistem za ločevanje odpadkov, igrate ping pong v navidezni resničnosti ali pa se z robotom pomerite v igre štiri v vrsto. Za spomin pa vam robot lahko tudi vgravira motiv v obesek za ključe.
Kako resnično uporabni so lahko avtonomni roboti, pričajo tudi študentski projekti, ki so jih predstavili v ponedeljek. Eno od obetavnih področij, kjer bi lahko izdatna raba robotov pomenila pravo revolucijo, je kmetijstvo. Med kmetijske avtonomne robote sodi tudi Tafr, s katerim se bo skupina študentov letos pomerila tudi na tekmovanju Field Robot Event v Angliji. Tafr je opremljen z robotskim vidom in senzorji in lahko avtonomno spremlja rast vinske trte ali kake druge rastline. Po potrebi lahko točno določeni rastlini doda gnojila ali zaščitna sredstva in tako pomaga reševati enega ključnih problemov v kmetijstvo. Preveliko rabo kemikalij in gnojil.
Z tretjim mestom na tekmovanju Cybathlon v švicarskem Zürichu pa se že lahko pohvali skupina študentov, ki se je lotila izdelave robotskega invalidskega vozička. Njegova odlika je predvsem spretno premagovanje težavnega terena, kot so denimo stopnice, ki številnim invalidom še vedno predstavljajo nepremagljivo oviro.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo.
Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Dnevi industrijske robotike 2017
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in v vas v teh dneh , da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti odpirajo.
Naš odnos do robotov je pogosto dvojen. Prevzeli so številna težka, ponavljajoča se dela v industriji in jih opravljajo hitro in natančno. S tem so omogočili, da so številni izdelki, ki so nam danes povsem samoumevni – od avtomobilov do prenosnih telefonov – sploh postali cenovno dostopni najširšemu krogu ljudi. Po drugi strani so roboti v številnih panogah nadomestili ljudi in z nadaljnjim razvojem robotike bodo vstopali na nova in nova področja. Kar sproža tudi določena vprašanja, ki jim družba mora nameniti več pozornosti. Evropska unije se je tako lotila pripravljanja zakonodaje, ki bo urejala pravno odgovornost in etične vidike uporabe robotov.
Današnji roboti se vse bolje znajdejo v neposredni družbi ljudi. O tem se lahko prepričate tudi na Dnevih industrijske robotike 2017. V avli Fakultete za elektrotehniko so med 28. in 30. marcem na ogled najrazličnejše rabe sodobnih robotov. Poleg peke palačink in zlaganja majic obvladajo roboti še marsikaj.
Lahko se ustavite v robotski lekarni, si ogledate sistem za ločevanje odpadkov, igrate ping pong v navidezni resničnosti ali pa se z robotom pomerite v igre štiri v vrsto. Za spomin pa vam robot lahko tudi vgravira motiv v obesek za ključe.
Kako resnično uporabni so lahko avtonomni roboti, pričajo tudi študentski projekti, ki so jih predstavili v ponedeljek. Eno od obetavnih področij, kjer bi lahko izdatna raba robotov pomenila pravo revolucijo, je kmetijstvo. Med kmetijske avtonomne robote sodi tudi Tafr, s katerim se bo skupina študentov letos pomerila tudi na tekmovanju Field Robot Event v Angliji. Tafr je opremljen z robotskim vidom in senzorji in lahko avtonomno spremlja rast vinske trte ali kake druge rastline. Po potrebi lahko točno določeni rastlini doda gnojila ali zaščitna sredstva in tako pomaga reševati enega ključnih problemov v kmetijstvo. Preveliko rabo kemikalij in gnojil.
Z tretjim mestom na tekmovanju Cybathlon v švicarskem Zürichu pa se že lahko pohvali skupina študentov, ki se je lotila izdelave robotskega invalidskega vozička. Njegova odlika je predvsem spretno premagovanje težavnega terena, kot so denimo stopnice, ki številnim invalidom še vedno predstavljajo nepremagljivo oviro.
Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu družin vam v poslušanje ponujamo reprizo pogovora z redno profesorico dr. Darjo Zaviršek s Fakultete za socialno delo, vodjo mednarodnega študija socialnega dela v Berlinu in avtorice številnih znanstvenih besedil, ki je pred kratkim izdala tudi knjigo z naslovom Družinski priročnik, v kateri predstavlja tako zgodovino kot raznolikost družin danes ter razkrije marsikateri mit o družinah, ki še vedno kroji zmotna prepričanja ter predsodke v naši družbi. Profesorico dr. Darjo Zaviršek je pred mikrofon povabila Tita Mayer.
Dragocen stik z deželo in ljudmi, raznoliko biotsko raznovrstnost ob označenih poteh predstavlja Vodnik po Transverzali, ki je nedavno izšel v avtorstvu Jakoba in Aljaža Kenda. Vodnik, kot je zapisal Jakob J. Kenda, s katerim se je pogovarjala Magda Tušar, spodbuja oblike transverzalstva od krajših sprehodov in nekajdnevnih sprehodov do najbolj dragocenega: obhoda celotnega kroga na en mah.
Pri nas še vedno odmeva včerajšnja delovna nesreča v kočevskem podjetju Melamin, ki izdeluje smole za papirno in gradbeno industrijo ter impregnirane dekorativne papirje za pohištveno industrijo. Tragična bilanca najhujše delovne nesreče v samostojni Sloveniji je 5 smrtnih žrtev, dva huje opečena se zdravita v ljubljanskem Kliničnem centru. Kot je povedal direktor Melamina Srečko Štefanič se je nesreča zgodila zaradi človeške napake pri pretakanju epiklor-hidrina, česar pa kriminalisti še niso potrdili. Za nekaj pojasnil glede te nesreče smo zaprosili Barbaro Novosel z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Center IRIS in njegove partnerske ustanove so pred petimi leti združili moči in pripravili projekt spodbujanja socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, ki poteka do letošnjega septembra. Projekt otrokom in mladim pomaga pri njihovem opolnomočenju. Z različnimi dejavnostmi, delavnicami in dogodki jim nudi možnost pridobitve kompetenc in izkušenj. S tem jih pripravi na samostojnost predvsem na prelomnicah njihovega odraščanja. Za mlade organizatorji pripravljajo različna praktična usposabljanja za pridobitev delovnih izkušenj. Kmalu jim bo na voljo prilagojen turistični vodič po Ljubljani, ki jim bo omogočil več samostojnosti. Eden pomembnejših dosežkov projekta je tudi spletno orodje Odprtogled, namenjeno povezovanju na državni ravni. Delovne izkušnje so mladi pridobivali tudi na dogodku Prostor za vse. Na sejmu so onujali različne ročno izdelane izdelke, obiskovalci pa so na stojnicah lahko preizkusili tudi interaktivna orodja.
Z novinarske konference o požaru v kočevskem Melaminu o do zdaj znanih informacijah poroča dopisnik Radia Slovenija Jože Žura.
Obdobje epidemije in samoizolacije je marsikoga postavljalo pred vrsto izzivov, predvsem psiholoških. Na Prvem programu ste tako lahko poslušali oddajo Samoumiritev, ki je v več kot 100 delih ponujala praktične vaje za dobro počutje in duševno zdravje. Te so sedaj zbrane v istoimenski knjigi, ki je izšla pri ZKP RTV Slovenija. Priročnik opisuje številne pristope in metode za samoumiritev, kot na primer avtogeni trening, vizualizacijo narave, ponavljanje gesla, mantre ali molitve ter poslušanje glasbe in zapomnitev inspirativne poezije. Knjiga je bila predstavljena tudi javnosti v ljubljanski Cukrarni.
Strokovnjaki s področja prostorskega načrtovanja in varstva okolja so včeraj na Roberta Goloba, najverjetnejšega mandatarja, naslovili odprto pismo, v katerem ga seznanjajo s pomenom prostorskega načrtovanja za uveljavljanje razvojne paradigme, ki spoštuje ljudi, zagotavlja visoko kakovost bivanja, krepi kulturo prostora in prostorsko identiteto ter gospodarstvu omogoča trajnostni razvoj. Kot so zapisali, je nujno spremeniti dosedanjo prakso na področju urejanja prostora, da bomo kot napredna družba dosegli cilje zelenega preboja. Prostor in njegovo načrtovanje (v to sta zajeta tako varovanje okolja kot razvoj) sta v zadnjih desetletjih doživela eno največjih degradacij, zato so potrebne korenite spremembe. Dolžnost države je, da artikulira in brani javni interes na področju razvoja in varstva prostora ter vodi aktivno in celovito politiko prostorskega načrtovanja. Z docentko Darjo Matjašec se je o tem pogovarjal Miha Žorž.
Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.
Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.
Na Prvem opozarjamo na pereč problem: v Sloveniji številni ostanejo brez svojega osebnega zdravnika, novega pa ne dobijo oziroma zelo težko. Kako je to mogoče? Kako je mogoče, da človek plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje, pa ne dobi osebnega zdravnika? Gospa Danica Medven ob pomoči nečakinje že skoraj leto in pol išče osebnega zdravnika. "Nihče ne jemlje novih pacientov, nekateri se še celo norčujejo," pravi gospa. V tem času si je morala sama plačati pregled sluha, nova očala in zobozdravnika. Marsikomu dobro poznan problem! Vendar resnično, a zelo žalostno je, da gospa Danica Medven zdravnika išče pri svojih stotih letih. Foto: Prvi, Radio Slovenija
Zavezniške države praznujejo 8. in 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, čeprav so krvavi spopadi trajali še do 15. maja. Kljub temu se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna, ki je zahtevala več kot 50 milijonov smrtnih žrtev. Stane Kocutar je ob tej priložnosti pred mikrofon povabil zgodovinarja, dr. Toneta Kregarja, direktorja Muzeja novejše zgodovine v Celju in Jelko Šporin, eno izmed ukradenih otrok, ki je bila takrat stara 10 let.
Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana je v zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani pripravilo Razstavo z naslovom »90 let Društva gluhonemih Dravske banovine – Prizadevanja za enakopravno vključevanje gluhih v družbo«, ki prikazuje ustanovitev in delovanje prvega društva gluhih pri nas od ustanovitve društva leta 1931 do leta 1941. Razstavo si je ogledala Petra Medved.
V prenosu smo slišali drugi koncert letošnje osemintridesete Druge godbe. Veliko se nas še spomni prvega koncerta skupine Huun-Huur-Tu na Drugi godbi ’96, ko smo se pri nas prvič zares spustili v globine grlenega petja iz sibirskih krajev. Še vzhodneje od Tuve se nahaja Burjatija in od tam prihaja odličen pevec, ki pozna skrivnosti grlenega petja - Aleksander Arhinčejev. In čeprav se je Aleksander že večkrat odpravil na dolgo pot v Evropo s svojo skupino Shono, nas je še bolj prepričalo njegovo sodelovanje z odlično litovsko pevko Laurito Peleniute (oba sta imela v okviru letošnje Druge godbe tudi vokalni delavnici). Skupaj sta ustanovila kvartet UDU in posnela tudi album, ki ga bomo nocoj v prenosu slišali v živo. UDU je glasbena skupina dveh narodov, ki združuje glasbeno dediščino Burjatije in Litve. Grleno petje je povezano z baltskimi pesmimi poganskih časov, ko sta si bila človek in narava blizu. Vabljeni k poslušanju!
Franc Žlahtič je diplomiral, magistriral in doktoriral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s področja elektroenergetike, ki ji je nato posvetil celotno poklicno pot. Tudi danes, ko je že v pokoju, se ji posveča, nekaj več časa pa ima tudi za ljubiteljsko pohodništvo in fotografijo. Oboje je združil v projektu, v katerem je dokumentiral celotno Pot spominov in tovarištva okoli Ljubljane.
Vienna Cammarota, 72-letnica iz italijanske dežele Kampanija, se je odločila, da se bo v počastitev prihajajoče 700-letnice smrti velikega raziskovalca Marca Pola podala po njegovih stopinjah. 26. aprila je svojo pot začela v Benetkah, čez dobra tri leta naj bi jo končala na Kitajskem, v Pekingu, pri tem pa prečkala Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Turčijo, Gruzijo, Azerbajdžan, Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Kirgizijo, Kazahstan in Mongolijo. V teh dneh je gospa Cammarota v Ljubljani, kjer nam je povedala tudi, kako pripraviš nahbrtnik za tako dolgo pot in kakšni so njeni prvi vtisi o Sloveniji. Tu bo ostala nekaj dni, nato se bo odpravila proti Zagrebu.
Cene nepremičnin so vrtoglave. K temu najbrž prispevajo še vedno nizke obrestne mere, temu pa je dodatno prilila olja na ogenj sprostitev omejitev za najem stanovanjskih posojil, ki jih je objavila Banka Slovenije. Pozanimali smo se, zakaj se je Banka Slovenije odločila za ta korak.
Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo Ano Roš z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika Massima Botturo – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, Rasmusa Munka iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec Dabiz Munoz. Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?' Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Knjiga Samoumiritev je nastala na podlagi priljubljene, istoimenske radijske oddaje. V sodelovanju s prof. dr. Borutom Škodlarjem, psihiatrom in psihoterapevtom, so se spomladi leta 2020 z oddajo takoj odzvali na stiske, strahove in vprašanja, ki jih je sprožila pandemija koronavirusa in ponudili praktične strategije, metode in vaje, ki prispevajo k pomirjanju, duševni dobrobiti in notranjemu ravnovesju.V knjigi Samoumiritev je zbranih 52 vaj, ki so vsebinsko raznovrstne, s poglobljenim razmislekom v uvodu in praktičnimi vajami v nadaljevanju. Predstavitev knjige bo 11.5. ob 19.00 v Cukrarni v Ljubljani. Za dogodek se lahko prijavite na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si.
Banka Slovenije ugotavlja, da je bančni sistem stabilen, da pa se nekatera tveganja povečujejo, zlasti pri kreditiranju nepremičnin. Povečuje se namreč kreditiranje stanovanj, nepremičnine pa so precenjene. Kakšne ukrepe lahko pričakujemo oz. kako jih bo Banka Slovenije zrahljala?
Neveljaven email naslov
