Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo.
Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Dnevi industrijske robotike 2017
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in v vas v teh dneh , da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti odpirajo.
Naš odnos do robotov je pogosto dvojen. Prevzeli so številna težka, ponavljajoča se dela v industriji in jih opravljajo hitro in natančno. S tem so omogočili, da so številni izdelki, ki so nam danes povsem samoumevni – od avtomobilov do prenosnih telefonov – sploh postali cenovno dostopni najširšemu krogu ljudi. Po drugi strani so roboti v številnih panogah nadomestili ljudi in z nadaljnjim razvojem robotike bodo vstopali na nova in nova področja. Kar sproža tudi določena vprašanja, ki jim družba mora nameniti več pozornosti. Evropska unije se je tako lotila pripravljanja zakonodaje, ki bo urejala pravno odgovornost in etične vidike uporabe robotov.
Današnji roboti se vse bolje znajdejo v neposredni družbi ljudi. O tem se lahko prepričate tudi na Dnevih industrijske robotike 2017. V avli Fakultete za elektrotehniko so med 28. in 30. marcem na ogled najrazličnejše rabe sodobnih robotov. Poleg peke palačink in zlaganja majic obvladajo roboti še marsikaj.
Lahko se ustavite v robotski lekarni, si ogledate sistem za ločevanje odpadkov, igrate ping pong v navidezni resničnosti ali pa se z robotom pomerite v igre štiri v vrsto. Za spomin pa vam robot lahko tudi vgravira motiv v obesek za ključe.
Kako resnično uporabni so lahko avtonomni roboti, pričajo tudi študentski projekti, ki so jih predstavili v ponedeljek. Eno od obetavnih področij, kjer bi lahko izdatna raba robotov pomenila pravo revolucijo, je kmetijstvo. Med kmetijske avtonomne robote sodi tudi Tafr, s katerim se bo skupina študentov letos pomerila tudi na tekmovanju Field Robot Event v Angliji. Tafr je opremljen z robotskim vidom in senzorji in lahko avtonomno spremlja rast vinske trte ali kake druge rastline. Po potrebi lahko točno določeni rastlini doda gnojila ali zaščitna sredstva in tako pomaga reševati enega ključnih problemov v kmetijstvo. Preveliko rabo kemikalij in gnojil.
Z tretjim mestom na tekmovanju Cybathlon v švicarskem Zürichu pa se že lahko pohvali skupina študentov, ki se je lotila izdelave robotskega invalidskega vozička. Njegova odlika je predvsem spretno premagovanje težavnega terena, kot so denimo stopnice, ki številnim invalidom še vedno predstavljajo nepremagljivo oviro.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in vas v teh dneh vabijo, da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti prinašajo.
Foto: Fakulteta za elektrotehniko UL
Dnevi industrijske robotike 2017
Če sodite med ljudi, ki so jim domača opravila odveč, recimo zlaganje zajetnega kupa opranih oblek, potem vas bo robot Yumi zagotovo navdušil. Če ste bolj sladkosnedne sorte, pa se nujno morate ustaviti pri robotskih specialistih za peko palačink. Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so roboti v tem tednu nedvomno v ospredju. Začeli so se Dnevi industrijske robotike in v vas v teh dneh , da sami preverite, kako spretni so danes roboti in kakšno vizijo prihodnosti odpirajo.
Naš odnos do robotov je pogosto dvojen. Prevzeli so številna težka, ponavljajoča se dela v industriji in jih opravljajo hitro in natančno. S tem so omogočili, da so številni izdelki, ki so nam danes povsem samoumevni – od avtomobilov do prenosnih telefonov – sploh postali cenovno dostopni najširšemu krogu ljudi. Po drugi strani so roboti v številnih panogah nadomestili ljudi in z nadaljnjim razvojem robotike bodo vstopali na nova in nova področja. Kar sproža tudi določena vprašanja, ki jim družba mora nameniti več pozornosti. Evropska unije se je tako lotila pripravljanja zakonodaje, ki bo urejala pravno odgovornost in etične vidike uporabe robotov.
Današnji roboti se vse bolje znajdejo v neposredni družbi ljudi. O tem se lahko prepričate tudi na Dnevih industrijske robotike 2017. V avli Fakultete za elektrotehniko so med 28. in 30. marcem na ogled najrazličnejše rabe sodobnih robotov. Poleg peke palačink in zlaganja majic obvladajo roboti še marsikaj.
Lahko se ustavite v robotski lekarni, si ogledate sistem za ločevanje odpadkov, igrate ping pong v navidezni resničnosti ali pa se z robotom pomerite v igre štiri v vrsto. Za spomin pa vam robot lahko tudi vgravira motiv v obesek za ključe.
Kako resnično uporabni so lahko avtonomni roboti, pričajo tudi študentski projekti, ki so jih predstavili v ponedeljek. Eno od obetavnih področij, kjer bi lahko izdatna raba robotov pomenila pravo revolucijo, je kmetijstvo. Med kmetijske avtonomne robote sodi tudi Tafr, s katerim se bo skupina študentov letos pomerila tudi na tekmovanju Field Robot Event v Angliji. Tafr je opremljen z robotskim vidom in senzorji in lahko avtonomno spremlja rast vinske trte ali kake druge rastline. Po potrebi lahko točno določeni rastlini doda gnojila ali zaščitna sredstva in tako pomaga reševati enega ključnih problemov v kmetijstvo. Preveliko rabo kemikalij in gnojil.
Z tretjim mestom na tekmovanju Cybathlon v švicarskem Zürichu pa se že lahko pohvali skupina študentov, ki se je lotila izdelave robotskega invalidskega vozička. Njegova odlika je predvsem spretno premagovanje težavnega terena, kot so denimo stopnice, ki številnim invalidom še vedno predstavljajo nepremagljivo oviro.
Televizija Slovenija je z novim vodstvom pod generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom in v.d. direktorjem Televizije Valentinom Arehom podvržena večjim spremembam. Programski svet bo v ponedeljek odločal o Programsko-produkcijskem načrtu, ki vsebuje krajšanje informativnih oddaj, ukinjanje nekaterih in premik drugih na drugi spored. Danes se je oglasil kolektiv informativnega programa, pojasnilo pa je podal tudi direktor televizije.
Evropski teden gozdov: Predlog nove strategije EU za gozdarstvo daje večji poudarek okolijskim in socialnim funkcijam gozda
27. novembra bo minilo 30 let, odkar smo v Sloveniji dobili prvo internetno povezavo. Vzpostavitev interneta v nekdanji Jugoslaviji in Sloveniji je bila nekakšna gverilska akcija, ki se je zgodila konec novembra 1991, predpriprave pa so se začele že sredi 80. let. Prvo internetno povezavo v Sloveniji so vzpostavili v laboratoriju za odprte sisteme in mreže na Institutu Jožef Stefan (IJS) v sklopu raziskovalnega projekta EUREKA 8 oz. COSINE (Cooperation of Open Systems Interconnection iN Europe), ki ga je koordinirala dr. Borka Jerman Blažič. Cilj projekta je bil zgraditi prvo evropsko akademsko in raziskovalno računalniško omrežje Evrope, h kateremu je bila povabljena tudi Jugoslavija. Prva povezava po internetnem protokolu (IP) je nato stekla novembra 1991, ko so bila pridobljena dovoljenja za prehod IP-paketov prek CERN-a v Ženevi in prek Nemčije do Amsterdama. Dr. Borka Jerman Božič, ki je prišla na Inštitut Jozef Stefan kot nadarjena štipendistka iz Makedonije, je še vedno zaposlena na inštitutu. Z njo sem se pogovarjala dan pred mednarodno spletno prireditvijo, s katero danes obeležujejo 30. obletnico tega pomembnega dogodka.
Ta teden poteka kampanja Evropski teden testiranja na okužbo s HIV, z virusom hepatitisa B in C ter na druge spolno prenosljive okužbe. Namenjena je predvsem osveščanju prebivalstva in zdravstvenega ossebja o prednostih testiranja in zgodnjega odkrivanja pod geslom Testiraj se. Zdravi. Prepreči. Letos zaradi epidemije covida ta teden povečanega obsega testiranja sicer ni, pač pa poteka tako kot običajno čez celo leto. O vplivu epidemije na odkrivanje HIVA ter o drugih novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z prof. dr. Janezom Tomažičem iz ljubljanske infekcijske klinike.
Letom in pol pred koncem mandata je Igor Samobor odstopil z mesta ravnatelja SNG Drame Ljubljana. Odstop je bil nepričakovan, kot razlog pa nekdanji ravnatelj navaja zamude in zaplete pri načrtovani obnovi gledališča. Z njim se je za Radio Slovenija pogovarjala Iza Pevec.
Ob 30-letnici neodvisne države praznujejo tudi njene institucije, med njimi Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki se od leta 2015 posveča izključno gradnji javnih najemnih stanovanj. V treh desetletjih delovanja je upravljal z več kot 7000 enotami, trenutno pa je v gradnji ali pripravi še več kot 2000 stanovanj za najem. Po Ljubljani si lahko na različnih lokacijah ogledate tudi razstavne panoje o stanovanjski politiki oziroma problematiki, ki sta jih pripravila stanovanjski sklad in Muzej za arhitekturo. Razstava se bo v prihodnjem letu preselila v Maribor. Kaj ob 30-letnici delovanja javnosti sporoča direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec? Zakaj so stanovanja tako draga, zakaj je celo gradnja javnih stanovanj draga? Koliko stanovanj s strani republiškega stanovanjskega sklada se obeta v prihodnje?
Sinoči se je v prestolnici, natančneje, na Nazorjevi ulici, zgodil prav poseben dogodek, ki pa sicer ni bil prvi take narave. Slovenski in hrvaški kuhar sta skupaj pripravila 6-hodni meni. Jorg Zupan iz Michelinove restavracije Atelje je gostil že peto Rezidenco. Gre za dogodek, ko na »dvoboj« povabi drugega chefa, včasih slovenskega, včasih hrvaškega. Tokrat se je izkazal mladi Hrvat Mátija Bogdan iz zagrebške restavracije Mano. Z Jorgom sta se za sodelovanje dogovorila hitro, »v vsega desetih sporočilih na Instagramu«. Mlad hrvaški chef želi vrhunski kulinariki na Hrvaškem dati zaslužen ugled, a žal je odnos gostov še vedno nespoštljiv. To je le nekaj poudarkov iz pogovora, ki ga je z njim opravila Tina Lamovšek.
Jutri bo minilo 62 let od sprejetja Deklaracije o otrokovih pravicah in 32 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Oba dokumenta je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Gre za univerzalno sprejet dokument, ki na enem mestu vključuje vse pravice, ki pripadajo otrokom, zato ni čudno, da 20. november obeležujemo kot svetovni dan otrok. Združeni narodi ga letos obeležujejo s temo: Boljša prihodnost za vsakega otroka, pri nas Unicef Slovenija v ospredje postavlja duševno zdravje otrok.
Ob Dnevu slovenske hrane, poteka letos enajstič, so tudi letos v vzgojno-izobraževalnih zavodih začeli dan s tradicionalnim slovenskim zajtrkom. Partnerji projekta, namenjenega ozaveščanju in spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju lokalnih živil, so ob tem letos prvič vse povabili tudi k pripravi tradicionalnega slovenskega kosila.
»O hrani je treba govoriti in pisati,« je za naš radio v reportaži s kulinaričnega izleta s tujimi novinarji nedavno dejal Britanec, namestnik urednika pri reviji The Fence Kieran Morris. Samo s tem, da se pogovarjamo, od kod prihaja hrana in kakšno vlogo ima v našem življenju, namreč lahko preoblikujemo prehranski sistem, v katerem živimo in od katerega živimo. To je bilo tudi eno izmed sporočil nedavnega Evropskega simpozija hrane, ki je bil v okviru kulinaričnega festivala November Gourmet organiziran v Ljubljani. Razmišljanje švicarske chefinje, nekdanje kritičarke restavracij iz Kanade in slovenske poznavalke kulinarike o hrani ter njeni sedanjosti in prihodnosti je zbrala Tina Lamovšek. Foto: Tina Lamovšek
In mogoče posledice: utrujenost, stres, izgorelost, nezmožnost regeneracije, motnje spanja, glavoboli …
Danes obeležujemo UNESCOv svetovni dan filozofije, ki je letos posvečen potrebi po tem, da se pri reševanju množice kriz, s katerimi se soočamo, obrnemo tudi k filozofskemu premisleku. Ob tej priložnosti v Slovenskem filozofskem društvu z različnimi spletnimi dogodki poudarjajo predvsem pomen filozofije v reševanju podnebne krize, izdali pa so tudi knjižico z naslovom Osnove okoljske etike. Z avtorjem knjižice in predsednikom društva dr. Tomažem Grušovnikom se je pogovarjala Alja Zore. foto: Engin_Akyurt (Pixabay)
Slovenske bolnišnice so na robu zmogljivosti. Covidnih bolnikov je vse več, zanje zmanjkuje medicinskih sester, bolnišnice so primorane opuščati nenujne programe. Bolnišnicam so na pomoč priskočili pripadniki Slovenske vojske, prostovoljci, dijaki in študenti, potekajo tudi pogovori o pomoči medicinskih sester in zdravnikov iz Italije. Študentka zadnjega letnika ljubljanske medicinske fakultete Ana Filipič bo pojutrišnjem začela prostovoljno delo v bolnišnici Golnik, ni pa to njena prva izkušnja dela s covidnimi bolniki.
Več kot 30 tisoč invalidov skrbi, kaj se bo zgodilo z njihovo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
Začenja se dobrodelna akcija Trije zimski botri - v živo smo preverili delo njihovih pomočnikov.
Ob današnjih znova zelo visokih številkah dnevnih okužb zdaj malce dvomimo, da je vrh četrtega vala res za nami. Zlasti bolnišnice ob največjem navalu bolnikov doslej že skorajda klecajo, sproti iščejo dodatne intenzivne postelje, na pomoč prihaja na desetine zdravstvenih in drugih kadrov iz cele države. Bolezen in skrajno zaostreno situacijo je med številnimi covid bolniki na lastni koži doživela gospa Milka Pavlovič. Gospa Pavlovič je epidemijo in covid v resnici skusila na oba načina, najprej kot bolničarka v ljubljanskem UKC, zdaj pa še kot ena prvih bolnic, ki so jih včeraj preselili iz Infekcijske klinike v bolnišnico Petra Držaja. V bolnišnicah se na navadnih oddelkih zdravi okoli 40 % polno cepljeni, na intenzivnih terapijah pa manj kot 10%.
Zadnji odloki in ukrepi vlade, povezani s šolo, so razburili precejšen del javnosti. Šolam nalagajo izvedbo samotestiranja, učiteljem, da pazijo na pravilno nošnjo mask, otrokom, katerim starši ne bodo podpisali soglasja za samotestiranje v šolah, pa prepovedujejo vstop v šolo. Ukrepi so namenjeni zajezitvi širjenja virusa in temu, da se ne bi sesul naš zdravstveni sistem, a ker zadevajo naše najmlajše, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Čeprav so z zdravstvenega stališča verjetno utemeljeni in nujni, ne gre spregledati, da spreminjajo učni proces v šolah v najnižjih razredih, pa so pravno odprta številna vprašanja in da je treba, kar smo v teh zadnjih dveh letih videli že večkrat, pogledati tudi psihološki vidik.
Med 15. in 20. novembrom 2021 knjižnice po vsej Sloveniji praznujejo Teden splošnih knjižnic. V tem tednu se bodo v knjižnicah zvrstili različni dogodki, veliko bo zaradi posebnih razmer virtualnih, s katerimi želimo nagovoriti zveste obiskovalce knjižnic in prebivalce v lokalnih skupnostih pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Posebno pozornost bodo posvetili BRANJU - bralni kulturi in bralni pismenosti, obenem pa bodo opozorili na bogate knjižnične zbirke, ki jih hranijo splošne knjižnice. V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so dostopne vsem prebivalcem in svoje storitve ponujajo tako v obliki osebnega pristopa kot tudi preko različnih digitalnih platform, kot so video vsebine, izobraževanja in predavanja po spletu. Splošne knjižnice imajo pomembno vlogo v življenju vseh članov družbe, da razvijajo lastne sposobnosti pri branju, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij, iskanju informacij in virov v strokovni literaturi, učenju in pridobivanju znanja, spoznavajo različne avtorje in leposlovna dela ter pridobivajo dodatna znanja o aktualnih temah v družbi. Več Lucija Fatur.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mariborska pediatrija že tretji teden deluje na robu prostorske in kadrovske zmogljivosti. Na oddelku s 60 posteljami imajo trenutno hospitaliziranih 68 otrok. Da lahko zdravijo vse, si pomagajo tudi z ležišči za starše. Na enoti intenzivne terapije se je število malih bolnikov čez konec tedna sicer nekoliko zmanjšalo, a ostajajo najhuje bolni, ki potrebujejo pomoč pri dihanju. Na voljo imajo le še 4 proste respiratorje. Bodo morali male bolnike zavračati? Enoto intenzivne terapije Klinike za pediatrijo UKC Maribor je obiskala novinarka Katarina Klep-Černejšek.
Neveljaven email naslov
