Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, smo močno v zmoti. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na slehernem segmentu našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
Na shodu za znanost na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani se je zbralo nekaj sto ljudi. Med množico smo opazili predstavnike številnih raziskovalnih inštitutov, tako s področja družboslovja kot naravoslovja, pa tudi predstavnike izobraževalnih ustanov in podpornike znanosti. Nekaj udeležencev je o svojih motivih za udeležbo razmišljalo takole:
Slovenija je po podatkih OECD druga najslabša po deležu BDP, ki ga iz javnih sredstev namenja raziskovanju. (Vir Shod za znanost)
Po naših izračunih, v katerih smo primerjali letna sredstva, ki jih ARRS namenja financiranju raziskovalne dejavnosti (z upoštevanjem inflacije), so ta v zadnjih letih najnižja po letu 1998.
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, se močno motimo. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na vsakem koraku našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
“Za raziskave nam preostane 10-20 odstotkov časa. V preostanku časa se ukvarjamo z birokracijo.” Ana Rotter, NIB
“Čeprav smo raziskovalci javni uslužbenci, na osnovi statusa ne dobimo nobene redne plače. Ta sredstva moramo šele pridobiti z razpisi. Z vse manjšo pogačo sredstev pa je toliko večja še konkurenca,” je ob tem opozoril Peter Klepec s Filozofskega inštituta, ZRC SAZU.
Temeljne zahteve slovenskih znanstvenikov bi lahko povzeli takole:
Financiranje projektov je običajno triletno, kar znanstvenike sili v kratkoročno razmišljanje, to pa zelo zmanjša možnosti za znanstveni preboj, zlasti tistih na začetku kariere. “Usihajo nam generacije, ki bi morale poganjati razvoj te države v naslednjih desetletjih. Tisti, ki so odšli ven, ustvarjajo dodatno vrednost drugod, ne pri nas,” je pred časom za naš radio poudaril rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič.
Prav možnost dolgoročnega financiranja je na primer v tujini omogočila odlično znanstveno pot profesorja molekularne biologije na Inštitutu za nevrologijo univerze UCL Jerneja Uleta, dobitnika prestižnih sredstev Evropskega raziskovalnega sveta. “Sam sem imel takšno finančno podporo, da sem lahko rdečo nit svojega raziskovanja obdržal daljše obdobje.” Jana Javornik, predavateljica na londonski univerzi University of East London, ki uspešno deluje na tujem, kjer primerjalno sledi sistemom v Združenem kraljestvu, Skandinaviji in na Islandiji, kot primer dobre prakse navaja gibkost tujih izobraževalnih sistemov, ki jih ne zavirajo ostanki preteklega sistema. Vse to po njeno poenostavlja mobilnost znanstvenega kadra.
Položaj, v katerem so se znašli raziskovalci v Sloveniji, sicer ni povezan le s presihajočim financiranjem raziskovalnega dela, dodajajo. Po njihovem je nujno opozoriti na razumevanje pomena znanosti za razvoj in blagostanje družbe, v obdobju antiintelektualizma in pomembne vloge lažnih novic in praznoverja pa je to še večji razlog za preplah.
Shod slovenskih znanstvenikov je del svetovnega Shoda za znanost, ki bo potekal to soboto.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, smo močno v zmoti. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na slehernem segmentu našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
Na shodu za znanost na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani se je zbralo nekaj sto ljudi. Med množico smo opazili predstavnike številnih raziskovalnih inštitutov, tako s področja družboslovja kot naravoslovja, pa tudi predstavnike izobraževalnih ustanov in podpornike znanosti. Nekaj udeležencev je o svojih motivih za udeležbo razmišljalo takole:
Slovenija je po podatkih OECD druga najslabša po deležu BDP, ki ga iz javnih sredstev namenja raziskovanju. (Vir Shod za znanost)
Po naših izračunih, v katerih smo primerjali letna sredstva, ki jih ARRS namenja financiranju raziskovalne dejavnosti (z upoštevanjem inflacije), so ta v zadnjih letih najnižja po letu 1998.
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, se močno motimo. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na vsakem koraku našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
“Za raziskave nam preostane 10-20 odstotkov časa. V preostanku časa se ukvarjamo z birokracijo.” Ana Rotter, NIB
“Čeprav smo raziskovalci javni uslužbenci, na osnovi statusa ne dobimo nobene redne plače. Ta sredstva moramo šele pridobiti z razpisi. Z vse manjšo pogačo sredstev pa je toliko večja še konkurenca,” je ob tem opozoril Peter Klepec s Filozofskega inštituta, ZRC SAZU.
Temeljne zahteve slovenskih znanstvenikov bi lahko povzeli takole:
Financiranje projektov je običajno triletno, kar znanstvenike sili v kratkoročno razmišljanje, to pa zelo zmanjša možnosti za znanstveni preboj, zlasti tistih na začetku kariere. “Usihajo nam generacije, ki bi morale poganjati razvoj te države v naslednjih desetletjih. Tisti, ki so odšli ven, ustvarjajo dodatno vrednost drugod, ne pri nas,” je pred časom za naš radio poudaril rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič.
Prav možnost dolgoročnega financiranja je na primer v tujini omogočila odlično znanstveno pot profesorja molekularne biologije na Inštitutu za nevrologijo univerze UCL Jerneja Uleta, dobitnika prestižnih sredstev Evropskega raziskovalnega sveta. “Sam sem imel takšno finančno podporo, da sem lahko rdečo nit svojega raziskovanja obdržal daljše obdobje.” Jana Javornik, predavateljica na londonski univerzi University of East London, ki uspešno deluje na tujem, kjer primerjalno sledi sistemom v Združenem kraljestvu, Skandinaviji in na Islandiji, kot primer dobre prakse navaja gibkost tujih izobraževalnih sistemov, ki jih ne zavirajo ostanki preteklega sistema. Vse to po njeno poenostavlja mobilnost znanstvenega kadra.
Položaj, v katerem so se znašli raziskovalci v Sloveniji, sicer ni povezan le s presihajočim financiranjem raziskovalnega dela, dodajajo. Po njihovem je nujno opozoriti na razumevanje pomena znanosti za razvoj in blagostanje družbe, v obdobju antiintelektualizma in pomembne vloge lažnih novic in praznoverja pa je to še večji razlog za preplah.
Shod slovenskih znanstvenikov je del svetovnega Shoda za znanost, ki bo potekal to soboto.
Pred 10-imi leti, v noči med 31.januarjem in 1. februarjem, je Postojno in okoliške kraje prizadela naravna katastrofa nepredstavljivih razsežnosti. Žled je okoval vse, kar se je okovati dalo. Drevesa so popuščala pod pritiski, padala na elektro omrežje in trgala vode, rušili so se drogovi, velik del Notranjske je ostal v temi, ljudi je zeblo, saj ogrevanje v večini objektov ni delovalo, pretrgani so bili komunikacijski vodi. Ponekod – tudi v predelih Postojne - elektrike ni bilo več kot 10 dni. In kot pravi naša dopisnica Sabrina Mulec – če tega nisi doživel, si ne moreš predstavljati.
V nekaterih slovenskih mestih in krajih so te dni presežene dnevne mejne vrednosti delcev PM 10. Na obremenjevanje zraka s formaldehidom in fenolom na območju industrijske cone Trata pa opozarja tudi Civilna iniciativa Moja Škofja Loka, ki je včeraj na dobro obiskani tribuni Zlo formaldehida in fenolov v Godešiču opozorila na nevarnosti rakotvornih spojin in probleme monitoringa, zato bo nujna zakonska ureditev tega področja. Knauf Insulation po uradnih meritvah, ki jih opravljajo v podjetju dvakrat na leto, izpusti v zrak 18,2 tone zelo nevarnih, rakotvornih snovi. Zato si civilna iniciativa in občina Škofja Loka skupaj prizadevajo za čimprejšnje izboljšanje razmer, saj onesnažen zrak povzroča vrsto bolezni. Onesnaženje zraka poleg industrije povzročajo tudi kurišča in promet. Prispevek Aljane Jocif.
Poslanci so soglasno potrdili novelo Zakona o volitvah v državni zbor, s katero so vrnili volilno pravico okoli 4000 osebam pod skrbništvom, med katerimi je največ oseb z intelektualno oviro. Osebe pod skrbništvom bodo lahko sodelovale že na junijskih volitvah v Evropski parlament. FOTO: Pixabay
V Rimu se je včeraj odvil celodnevni vrh med Italijo in Afriko, ki so se ga udeležili voditelji Evropske in Afriške unije ter kar 22-ih afriških držav. Italija se je kmalu po izbruhu vojne v Ukrajini ponudila za novo vozlišče evropske preskrbe s fosilnimi energenti iz severne Afrike – vlada Giorgie Meloni pa je zdaj napovedala še obširnejši program sodelovanja z afriškimi državami. O namenih, dejanskih vložkih ter možnostih, ki si jih s tem odpira Italija, se je v živo iz Rima z Jankom Petrovcem pogovarjala Darja Groznik.
Zdravniki in zobozdravniki že tretji teden stavkajo. V sindikatu Fides, ki stavko vodi, naj bi do srede prešteli umike soglasij za nadurno delo, kar naj bi – po mnenju nekaterih poznavalcev – resno ogrozilo javno zdravstvo. Pacienti smo talci, pravi zastopnik pacientovih pravic. Marjan Sušelj. Talci česa oziroma koga? Talci vlade, Fidesa, neuspešnih pogajanj, talci sistema in odprtih problemov, ki se vlečejo že leta? To je vprašanje za poslušalke in poslušalce.
Po petmesečnem premoru Radia Ga Ga je znano, kako se bo nadaljevala tradicija satiričnega pretresanja družbenega dogajanja. 9. februarja se oddaja ob 10.05 z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Več v pogovoru z v.d. odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom.
Plastika v morju vs. gensko spremenjeni organizmi
Zveza združenj za vrednote NOB je po včerajšnjem dnevu spomina na žrtve holokavsta v Ljubljani pripravila slovesnost, na kateri je bilo večkrat izpostavljeno trpljenje otrok tako v sodobnih konfliktih, denimo v Gazi, kot v času holokavsta. Slavnostna govornica, zunanja ministrica Tanja Fajon, je izpostavila, da se zlo ne sme dopuščati in da je danes naloga vseh, ki imajo odgovornost za mirno reševanje sporov, neumorno iskati poti do miru za vse ljudi, zlasti otroke.
Potem, ko je prejšnji teden minister za javno upravo Franc Props razveljavil razpis za krepitev aktivnih državljanskih pravic, so se odzvale izbrane nevladne organizacije.
Sanje Antona Fenkart je Koroška Slovenka, doma iz Celovca, ki je na Dunaju študirala astronomijo, že dobro leto pa v CERNU, in sicer kot pomočnica urednika revije Cern Courier, ki piše o novostih na področju fizike delcev, predvsem za zainteresirano strokovno javnost. Mojca Delač je med obiskom organizacije, kjer so pred dobrim desetletjem odkrili tudi Higgsov bozon, Sanje Fenkart povabila pred mikrofon Prvega.
Bolniki z diabetesom, ki so se do zdaj zdravili v diabetološki ambulanti Klinike Golnik v kranjskem zdravstvenem domu, bodo morali od prvega aprila naprej zdravljenje nadaljevati na Golniku. Kranjska občina je od zasebnega lastnika z denarjem Osnovnega zdravstva Gorenjske za 1, 3 milijona evrov kupila dodatne prostore, ki jih je do zdaj za ambulantno dejavnost najemala klinika Golnik. V diabetološki ambulanti timsko in celostno obravnavajo paciente. Vodja internistične in diabetološke dejavnosti na Kliniki Golnik zdravnik internist Marjan Kristanc, je zaskrbljen, da bo nova lokacija za številne kronične bolnike z omejitvami vplivala na slabšo odzivnost pacientov z diabetesom in nadaljnji potek zdravljenja. V diabetološki ambulanti na leto obravnavajo okoli 9 tisoč pacientov, glavnina jih je z območja mestne občine. Prispevek Aljane Jocif.
V novem projektu Med nami ženskega pevskega zbora Carmen Manet se prepletata glasba in poezija, v ospredju pa odstira vpogled v odnose med pevkami, poudarja pomen skupnosti in bližine. Projekt nam je predstavila članica zbora Eva Bohinc.
Na slavnostni prireditvi Zveze za šport invalidov – slovenskega paralimpijskega komiteja, so včeraj podelili priznanja najboljšim športnikom invalidom za preteklo leto, ki je bilo za najboljše predstavnike zelo uspešno.
Republikanski in demokratski volivci bodo danes v ameriški zvezni državi New Hampshire izbirali svoja predsedniška kandidata na strankarskih volitvah. Pri demokratih predsednik Joe Biden, kot kaže, nima resne konkurence. Kaj pa pri republikancih? Donald Trup ima protikandidatko Nikki Haley. Kolikšne so možnosti, da kandidatki uspe? O tem in aktualnem dogajanju z zasedanja Varnostnega sveta OZN, na katerem govorijo tudi o dogajanju na Bližnjem vzhodu, z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Kako poslušate radio? Prek običajnega radijskega sprejemnika, avtoradia, prek pametne televizije, spletne strani ali mobilnega telefona? Iščete FM signal ali prisegate na vedno čist zvok DAB+ signala? Rešitev za prav vse je aplikacija Radioplayer, ki je v Evropi že dobro znana. Zdaj aplikacija Radioplayer Slovenija ponuja sodoben pristop tudi pri poslušanju vsebin slovenskih radijskih postaj. Omogoča namreč tako poslušanje v živo kot poslušanje z zamikom, zelo preprosto lahko tudi izbirate vaše najljubše radijske oddaje in podkaste. V Sloveniji je pobudnik Radioplayerja Radio Slovenija, v projektu pa sodelujejo tudi druge slovenske radijske postaje. Več o Radioplayerju izveste v pogovoru Andreje Čokl z Matejem Praprotnikom.
V Hrastniku odpirajo prvo zadružno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji, ki bo oskrbovala 15 gospodinjstev, tri javne stavbe – šolo, občinsko stavbo in bazen – in dva objekta lokalnega gospodarstva. Energetske skupnosti pomembno prispevajo k razogljičenju energetskega sektorja, zanimanje za tovrstne projekte pa se v Sloveniji povečuje. O tem smo se pogovarjali z Barbaro Kvac in Boštjanom Remicem iz društva Focus, ki je dejavno sodelovalo pri hrastniškem projektu.
Srebrne igre 1984 je naslov razstave, ki so jo odprli v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Letos namreč mineva 40 let od tega velikega tekmovanja v Sarajevu, ki je Jugoslovanom in Slovencem prineslo prvo kolajno na zimskih olimpijskih igrah. Jure Franko je bil v veleslalomu drugi – od tod torej tudi ime razstave, ki nas popelje v 80. leta in v obdobje slovenske evforije in navdušenja nad zimskimi športi. Razstavo sta na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije pripravila Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Muzej športa, otvoritve pa se je udeležilo tudi nekaj športnikov, ki so se tekmovanja v Sarajevu udeležili in so z nami delili svoje spomine.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je lotilo prenove rejniškega sistema. Na ministrstvu zatrjujejo, da je novela Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti v 80 odstotkih že pripravljena, pričakujejo, da bo še letos dobila zeleno luč državnega zbora. Ta naj bi naslovila predvsem problem prenizkih rejnin, nevladniki pa opozarjajo, da zaznavajo kritično pomanjkanje rejniških družin. FOTO: Pixabay
V Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera in na občini Pivka so se odločili, da bodo ukrepali. K sodelovanju so povabili Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, ki je v sodelovanju z dvema jamarskima društvoma poskrbel za popis onesnaženosti več jam in jih nekaj tudi očistil. Med drugim jamo Ravníca, ki je bila ena najbolj onesnaženih v Sloveniji, poskrbeli pa so še za odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev iz Matijeve jame. Ob koncu čiščenja so vendarle prišli do nekaterih vzpodbudnih zaključkov. Sogovornika sta sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa dr. Mitja Prelovšek in predsednik Jamarskega društva Rakek Matej Zalokar. Fotografija: Matej Zalokar
Za inženirko leta 2023 je 92-članska komisija med desetimi kandidatkami izglasovala Ljupko Vrtevo, magistrico inženirko strojništva ter razvojno inženirko za področje prezračevanja, ogrevanja in hlajenja stavb ter vodjo projekta sončne elektrarne v družbi Petrol. Izglasovana je bila na podlagi rezultatov svojega dela, ki naj bi bilo zgled in navdih mlajšim generacijam deklet, da se bodo lažje odločale tudi za perspektivne inženirske poklice. Ljupka Vrteva je v pogovoru za Prvi tudi poudarila, da ima zdaj priložnost, da svojo zgodbo prenese mladim dekletom in jim pove, da je vsaka sposobna slediti svojim željam.
Neveljaven email naslov