Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, smo močno v zmoti. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na slehernem segmentu našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
Na shodu za znanost na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani se je zbralo nekaj sto ljudi. Med množico smo opazili predstavnike številnih raziskovalnih inštitutov, tako s področja družboslovja kot naravoslovja, pa tudi predstavnike izobraževalnih ustanov in podpornike znanosti. Nekaj udeležencev je o svojih motivih za udeležbo razmišljalo takole:
Slovenija je po podatkih OECD druga najslabša po deležu BDP, ki ga iz javnih sredstev namenja raziskovanju. (Vir Shod za znanost)
Po naših izračunih, v katerih smo primerjali letna sredstva, ki jih ARRS namenja financiranju raziskovalne dejavnosti (z upoštevanjem inflacije), so ta v zadnjih letih najnižja po letu 1998.
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, se močno motimo. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na vsakem koraku našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
“Za raziskave nam preostane 10-20 odstotkov časa. V preostanku časa se ukvarjamo z birokracijo.” Ana Rotter, NIB
“Čeprav smo raziskovalci javni uslužbenci, na osnovi statusa ne dobimo nobene redne plače. Ta sredstva moramo šele pridobiti z razpisi. Z vse manjšo pogačo sredstev pa je toliko večja še konkurenca,” je ob tem opozoril Peter Klepec s Filozofskega inštituta, ZRC SAZU.
Temeljne zahteve slovenskih znanstvenikov bi lahko povzeli takole:
Financiranje projektov je običajno triletno, kar znanstvenike sili v kratkoročno razmišljanje, to pa zelo zmanjša možnosti za znanstveni preboj, zlasti tistih na začetku kariere. “Usihajo nam generacije, ki bi morale poganjati razvoj te države v naslednjih desetletjih. Tisti, ki so odšli ven, ustvarjajo dodatno vrednost drugod, ne pri nas,” je pred časom za naš radio poudaril rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič.
Prav možnost dolgoročnega financiranja je na primer v tujini omogočila odlično znanstveno pot profesorja molekularne biologije na Inštitutu za nevrologijo univerze UCL Jerneja Uleta, dobitnika prestižnih sredstev Evropskega raziskovalnega sveta. “Sam sem imel takšno finančno podporo, da sem lahko rdečo nit svojega raziskovanja obdržal daljše obdobje.” Jana Javornik, predavateljica na londonski univerzi University of East London, ki uspešno deluje na tujem, kjer primerjalno sledi sistemom v Združenem kraljestvu, Skandinaviji in na Islandiji, kot primer dobre prakse navaja gibkost tujih izobraževalnih sistemov, ki jih ne zavirajo ostanki preteklega sistema. Vse to po njeno poenostavlja mobilnost znanstvenega kadra.
Položaj, v katerem so se znašli raziskovalci v Sloveniji, sicer ni povezan le s presihajočim financiranjem raziskovalnega dela, dodajajo. Po njihovem je nujno opozoriti na razumevanje pomena znanosti za razvoj in blagostanje družbe, v obdobju antiintelektualizma in pomembne vloge lažnih novic in praznoverja pa je to še večji razlog za preplah.
Shod slovenskih znanstvenikov je del svetovnega Shoda za znanost, ki bo potekal to soboto.
4480 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, smo močno v zmoti. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na slehernem segmentu našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
Na shodu za znanost na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani se je zbralo nekaj sto ljudi. Med množico smo opazili predstavnike številnih raziskovalnih inštitutov, tako s področja družboslovja kot naravoslovja, pa tudi predstavnike izobraževalnih ustanov in podpornike znanosti. Nekaj udeležencev je o svojih motivih za udeležbo razmišljalo takole:
Slovenija je po podatkih OECD druga najslabša po deležu BDP, ki ga iz javnih sredstev namenja raziskovanju. (Vir Shod za znanost)
Po naših izračunih, v katerih smo primerjali letna sredstva, ki jih ARRS namenja financiranju raziskovalne dejavnosti (z upoštevanjem inflacije), so ta v zadnjih letih najnižja po letu 1998.
Čeprav jih največkrat ne vidimo in se nam zdi, da njihovega vpliva neposredno ne čutimo, se močno motimo. Raziskovalci in raziskovalke v znanosti s svojim delom puščajo odtis skorajda na vsakem koraku našega življenja, znanost prežema tako rekoč vse, a po drugi strani – opozarjajo raziskovalci – so vse bolj potisnjeni na rob in prepuščeni čedalje večji bitki za denar in preživetje.
“Za raziskave nam preostane 10-20 odstotkov časa. V preostanku časa se ukvarjamo z birokracijo.” Ana Rotter, NIB
“Čeprav smo raziskovalci javni uslužbenci, na osnovi statusa ne dobimo nobene redne plače. Ta sredstva moramo šele pridobiti z razpisi. Z vse manjšo pogačo sredstev pa je toliko večja še konkurenca,” je ob tem opozoril Peter Klepec s Filozofskega inštituta, ZRC SAZU.
Temeljne zahteve slovenskih znanstvenikov bi lahko povzeli takole:
Financiranje projektov je običajno triletno, kar znanstvenike sili v kratkoročno razmišljanje, to pa zelo zmanjša možnosti za znanstveni preboj, zlasti tistih na začetku kariere. “Usihajo nam generacije, ki bi morale poganjati razvoj te države v naslednjih desetletjih. Tisti, ki so odšli ven, ustvarjajo dodatno vrednost drugod, ne pri nas,” je pred časom za naš radio poudaril rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič.
Prav možnost dolgoročnega financiranja je na primer v tujini omogočila odlično znanstveno pot profesorja molekularne biologije na Inštitutu za nevrologijo univerze UCL Jerneja Uleta, dobitnika prestižnih sredstev Evropskega raziskovalnega sveta. “Sam sem imel takšno finančno podporo, da sem lahko rdečo nit svojega raziskovanja obdržal daljše obdobje.” Jana Javornik, predavateljica na londonski univerzi University of East London, ki uspešno deluje na tujem, kjer primerjalno sledi sistemom v Združenem kraljestvu, Skandinaviji in na Islandiji, kot primer dobre prakse navaja gibkost tujih izobraževalnih sistemov, ki jih ne zavirajo ostanki preteklega sistema. Vse to po njeno poenostavlja mobilnost znanstvenega kadra.
Položaj, v katerem so se znašli raziskovalci v Sloveniji, sicer ni povezan le s presihajočim financiranjem raziskovalnega dela, dodajajo. Po njihovem je nujno opozoriti na razumevanje pomena znanosti za razvoj in blagostanje družbe, v obdobju antiintelektualizma in pomembne vloge lažnih novic in praznoverja pa je to še večji razlog za preplah.
Shod slovenskih znanstvenikov je del svetovnega Shoda za znanost, ki bo potekal to soboto.
Teden, ki je prinesel 2. radijski Avdiofestival, prinaša tudi svetovni dan vida in mednarodni dan bele palice. Pogovarjali smo se o in s tistimi, ki jim zvoki predstavljajo veliko več kot le slušne dražljaje. Zvoki so barva, globina, prostor, odstiranje slik, so čas, so čustva in so - odnos. So njihov svet. Navdihnjeni z dokumentarno radijsko igro o ddr. Evgenu Bavčarju: Potovanje na robu noči, smo iskali zvočne luči noči, razpravljali o vlogi sodobnega radia za tiste, ki vidijo, o ustvarjalnosti slepih in slabovidnih ter se pogovarjali o izkušnjah zvočnega onesnaženja, digitalizacije in moderne tehnologije.V sklopu dogodka je svoj prvi radijski intervju izvedel tudi študent 3. letnika novinarstva, Tadej Grum, ki je slep od rojstva. Če imate radi radio, zgodbe in zvok, vas vabimo k poslušanju! Dogodek sta povezovala Luka Hvalc in Mojca Delač.
V torek popoldne bo v Ljubljani premiera težko pričakovanega najstniškega filma Šepet metulja. Ustvarjalci uspešnice filma Vloga za Emo so se tokrat lotili občutljive teme šolske obravnave otrok s posebnimi potrebami. V ospredju je 17-letni avtist Jan. Upodobil ga je Ali Ogrizek s Šolskega centra Celje. Ta je glavnemu junaku vnesel tudi svoje osebne izkušnje z avtizmom. Prispevek je pripravil Matija Mastnak.
Jutri obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa kažejo, da se duševno stanje mladostnikov poslabšuje. Okoli 22 odstotkov jih ima povišano verjetnost depresije, depresijo pa najpogosteje spremljajo nevroza, nespečnost in razdražljivost. Lanskoletna raziskava je pokazala tudi, da se vsak šesti mladostnik počuti osamljenega. Ob iskanju ustrezne pomoči pogosto trčijo ob ovire, s še večjimi izzivi pa se srečujejo osebe z intelektualnimi in fizičnimi ovirami, ki so se znašle v duševni stiski. Foto: Pixabay
Leto dni po smrti Mahse Amini, ki je postala simbol upora proti zatiranju žensk v Iranu in povod za veliko vstajo, se razmere v Iranu slabšajo. Kljub večmesečnim protestom proti iranskim zakonom o obveznem zakrivanju žensk tamkajšnje oblasti stopnjujejo napade na človekove pravice žensk in deklet. Več o položaju žensk v Iranu v Aktualni temi, ki jo je pripravila Tita Mayer.
V petek se začenja 18. kongres naše največje prostovoljske organizacije, ki nam jo lahko zavidajo tudi v tujini. Kongres je najvišji organ te organizacije za volitve, programske usmeritve in manifestacijo. Sestaja se vsakih pet let. Gasilska zveza Slovenije povezuje več kot 162.000 članic in članov v 1341 gasilskih društvih. Letošnji kongres, ki se je v Žalcu začel točno ob 16:30, je pomemben tudi zato, ker bo gasilska organizacija na njem izvolila tudi novo vodstvo. Zato smo poklicali predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, ki je na tem kongresu tudi edini kandidat za predsednika GZS.
V ponedeljek smo v naših oglašanjih z Reke govorili tudi o rezultatih popisa prebivalstva na Hrvaškem. V desetih letih se je število opredeljenih Slovencev zmanjšalo za tretjino; z 10.500 na 7.700. V primerjavi z vpisanimi v volilni imenik pa se je njihovo število celo prepolovilo. Kako pa je s slovensko narodno skupnostjo na Madžarskem? Skoraj leto dni po popisu prebivalstva je tamkajšnji statistični urad objavil tudi podatke o številu pripadnikov narodnosti. 3965 madžarskih državljanov se je opredelilo za Slovence, kar je za tretjino več kot ob prejšnjem popisu, ki je bil leta 2011. Trud, ki so ga porabski rojaki vložili v obveščanje in osveščanje, se je obrestoval. Več pa v pogovoru Silve Eöry s predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Hólcem.
V Stockholmu je danes Švedska akademija razglasila letošnjega lavreata za literaturo. To je postal Jon Olav Fosse, štiriinšestdesetletni norveški pisatelj in dramatik, ki ga pri nas poznamo po romanu Melanholija v prevodu Jane Kocjan in treh dramah, uprizorjenih na slovenskih odrih. Eno izmed njih Noč poje pesmi svoje je prevedla Marija Zlatnar Moe, ki jo je k pogovoru povabil Aleksander Čobec. Foto:EPA
Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja, ob današnjem svetovnem dnevu učiteljev opozarjajo slovenski predstavniki. Učiteljstvo je lep poklic, a vse težji in vse manj cenjen kar se kaže tudi v višini učiteljskih plač, zato se zanj odloča vse manj mladih, izobraževalne ustanove se soočajo s pomanjkanjem kadrov. S tem pa je ogrožena tudi kakovost izobraževanja pri nas, opozarjajo učitelji.
V prvem tednu oktobra vsako leto z zanimanjem pričakujemo razglasitev Nobelovih nagrad, tako so danes v Stockholmu razkrili še, kdo so letošnji prejemniki te najprestižnejše nagrade v znanosti za področje kemije. To so v Združenih državah delujoči znanstveniki Moungi Bawendi, Louis Brus in Aleksej Ekimov, ki bodo nagrado prejeli za prispevek na področju kvantnih pik.
Začetek novega študijskega leta uokvirjajo stare težave. Postelj v študentskih domovih je premalo, na obali bi denimo potrebovali okrog tisoč dodatnih postelj, v Ljubljani pa imajo trenutno 2250 vlog več kot postelj. Tudi tuji študenti so primorani iskati namestitev zunaj študentskih domov. Denimo v Mariboru v povprečju kar 200 tujih študentov ostane zunaj njih, saj lahko sprejmejo le do 15 odstotkov vseh. Svoj prostor zato študenti iščejo tudi na trgu, na trgu pa so najemniška stanovanja draga in pogosto v slabem stanju. Evi Lipovšek so težave opisali študentje, odgovore je iskala pri pristojnih. Foto: Pixabay
Na knjižne police prihaja tretji in sklepni roman Praznina kriminalistične trilogije novinarke in dolgoletne dopisnice Mojce Širok. Osrednje mesto dogajanja je tokrat njeno trenutno dopisniško mesto, Bruselj. Knjiga, podobno kot njeni predhodnici Pogodba in Evidenca, vzbuja veliko pozornosti.
Francoza Pierre Agostini, Anne L'Huillier in Madžar Ferencz Krausz so letošnji prejemniki Nobelove nagrade za fiziko. Nagrado so dobili za razvoj eksperimentalne metode, ki nam je odprla vpogled v superhitro dogajanje na ravni elektronov. Nina Slaček se je odpravila na Inštitut Jožef Štefan v Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo, kjer imajo napravo, ki je rezultat dela letošnjih nagrajencev. Kaj pomeni njihov prispevek za znanost, se je pozanimala pri vodji odseka za kompleksne snovi prof. Draganu Mihailoviću. Foto: Laboratorij za ultrahitro spektroskopijo na IJS s portreti letošnjih lavreatov
Luka Hvalc, Saška Rakef in Mojca Delač osvetljujejo zgodbo ddr. Evgena Bavčarja, pri katerem ima otok Capri posebno mesto. Zavili pa niso tja, pač pa v le nekaj minut vožnje oddaljen Anacapri. In če se prvi kiti s pregrešno dragimi trgovinami v čudovitih, ozkih, tlakovanih ulicah ter privablja številne turiste, tudi znane osebnosti, je drugi bolj umirjen, domač in preprost, a zato nič manj zanimiv. Lučaj od lokalne avtobusne postaje se nahaja Vila San Michelle, s katero upravlja Švedska in tako ohranja spomin, delo ter prizadevanja filozofa, ki je kraju vtisnil svoj pečat. In o katerem je bral tudi ddr. Bavčar. Pogovarjali so se s Kristino Kappelin, direktorico Vile San Michelle in švedsko častno konzulko v Italiji.
Gosta pogovora sta dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki predstavi ugotovitve najnovejše raziskave o politični participaciji Slovencev na Hrvaškem, in Vasja Simonič, predsednik sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije, ki ima bogate izkušnje. Letos je namreč na mestu vodje sveta začel že tretji mandat. Raziskava ni pokazala spodbudne slike. Kakšna je dejanska moč manjšinskih svetov? Imajo lahko vpliv na delovanje lokalnih in županijskih oblasti, ali gre zgolj za mrtve črke zapisane v hrvaški manjšinski zakonodaji?
Mestna knjižnica Ljubljana in Gradska knjižnica Rijeka odlično sodelujeta. Kot je povedala Vesna Trobec iz MKLJ, te dobre odnose, ki so postali že zares prijateljski, gojijo od leta 2018. Več o tem, kako je potekala predaja bibliobusa in kako negujejo kulturne vezi, lahko slišite v pogovoru z Andrejo Silić Švonja, višje knjižničarke v Gradski knjižnici Rijeka. Z njo se poleg povezovanja in spodbujanja bralne pismenosti, pogovarjamo tudi o digitalizaciji, zelenih knjižnicah, pa seveda tudi o njenih slovenskih koreninah in prvi slovenski knjigi, ki jo je sama prebrala. Priporočamo v posluh! Foto: Mojca Delač
Otok Capri ni samo turistična meka, ampak je tudi pomembno pribežališče za ptice, ki potujejo iz Afrike v Evropo. Capri predstavlja tudi povod za razmisleke dr. Evgena Bavčarja o slepoti in zaslepljenosti, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o položaju slepih skozi čas … Luka Hvalc otok Capri, ki je ptičje svetišče, predstavlja z nekoliko drugačnega vidika. Na otoku je bil posnet tudi del radijskega dokumentarca o Evgenu Bavčarju Potovanje na robu noči.
Vitomir Vitaz je pri Slovenskem domu KPD Bazovica aktiven že vrsto desetletij, in to v različnih vlogah. Spomni se tudi Zore Ausec, ki je leta 1947 ustanovila društvo in s svojo zagnanostjo in prebojnimi idejami poskrbela, da je zaživelo in se razvilo na številnih področjih, čeprav je morda takrat morda vsi niso najbolj razumeli. Zora Ausec je bila prosvetna delavka, dolgoletna predsednica in potem tudi častna predsednica društva. Vitomir Vitaz nam pripoveduje o njej in njenem doprinosu, hkrati pa tudi o svoji poti sobivanja z društvom. Z njim se pogovarja Mojca Delač.
V kulturno prosvetnem društvu delujejo različne skupine, ki povezujejo slovenske rojake in hrvaške prijatelje vseh generacij. Slovenski dom je mnogim pravi dom. Tako je že vse od ustanovitve društva in selitve v čudovito vilo, ki jo je Josip Gorup, eden najbogatejših rojakov, zgradil za svojega sina Milana Gorupa. Kaj vse se dogaja v društvu, kako je bilo nekoč in kaj so največji izzivi? O tem tudi z nekdanjim predsednikom društva Zvonimirom Stipetićem in s tajnico Sandro Grudenić, ki je med drugim zadolžena za mlade rojake. Vse več jih počitniške dni preživlja na delavnicah, ki so jih poimenovali Poletje v Bazovici. Letos jih je bilo v treh tednih, navdušeno pove, več kot 50. Kako jih spodbuditi, da se bodo vračali v društvo, ko bodo starejši? Foto: Slovenski dom Bazovica
V soboto, 30.9., in v nedeljo, 1.10., potekajo brezplačni dogodki ob Evropskem dnevu opazovanja ptic, ki ga organizira Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. O selitvah ptic in njihovi ogroženosti v pogovoru s Tilnom Basletom. Na fotografiji siva gos, foto: Matevž Škalič
Dr. Miha Kos je direktor Hiše eksperimentov, koordinator Noči raziskovalcev (www.nocmoc.eu) in ambasador letošnjega Tedna otroka, ki se bo začel v ponedeljek, 2.oktobra.
Neveljaven email naslov