Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Na URI Soča razvili novega robota za pomoč bolnikom po možganski kapi
Ljudje, ki jih prizadene možganska kap, se morajo pogosto številnih opravil znova priučiti. Področje, ki lahko povzroča hude težave in otežuje vsakdanje življenje, je tudi povsem običajna hoja. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča so zdaj v okviru evropskega projekta Balance razvili robota, ki utegne močno prispevati k hitrejšemu napredku na tem področju.
Roboti, ki na različne načine pomagajo bolnikom pri okrevanju ali omogočajo lažje ali boljše gibanje in s tem kakovostnejše življenje ljudem z najrazličnejšimi okvarami ali bolezenskimi stanji, so danes izredno pomembno in naglo razvijajoče se področje robotike. Razvoju robotov za pomoč pri rehabilitaciji se na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča intenzivno posvečajo že zadnjih deset let, je pojasnil predstojnik Službe za raziskave in razvoj na Soči prof. dr. Zlatko Matjačić. Po robotih, ki pomagajo pri učenju gibanja rok, vstajanju in stabilni stoji, je bil razvoj robota za pomoč pri vnovičnem učenju hoje naslednji logični korak.
Ljudi, ki imajo lahko zaradi nevroloških okvar, poškodb ali bolezni težave z ravnotežjem in koordinacijo pri hoji, je veliko in številnim bi lahko pomoč takšnega rehabilitacijskega robota prišla zelo prav. Strokovnjaki za razvoj so se na Soči najprej osredotočili na bolnike po možganski kapi. V prvem delu razvoja robota so tako sodelovali trije pacienti po preboleli možganski kapi, ki so že opravili klasično rehabilitacijo. Nad izboljšanjem svoje hoje in ravnotežja so bili po opravljenih tridesetih enournih seansah navdušeni.
Pacient hodi po tekočem traku, varno vpet v robota, ki ga objema okoli medenice in ki v principu deluje na podoben način kot terapevt. Pacienta rahlo potiska v smeri noge, ki je sam pacient sicer ne obremeni dovolj. S ponavljanjem tako robot izboljša simetrijo hoje in vadi odriv, kar je še ena pogosta težava teh bolnikov. V primerjavi s terapevtom lahko vaja na robotu traja dlje, kar omogoča hitrejši napredek. Dodatna prednost tega robota je, da lahko pacienta izpostavi nenadnim sunkom, pri tem pa skrbi, da ta ne bi padel . Tako se bolnik lahko na varen način nauči odzivati se na nepričakovane sunke, trke ali spremembo v naklonu, kar je ključno v vsakdanjem življenju, ko se z nepričakovanimi položaji srečujemo ves čas. Kar za zdravega človeka ne predstavlja prav nobenega problema, je za bolnika po preboleli možganski kapi velik izziv in številni se zato prostorom, v katerih je denimo veliko ljudi, raje izognejo.
V veliko pomoč in motivacijo pacientu je tudi zaslon, ki je zasnovan kot preprosta računalniška igrica. Pacient tako skuša svojo hojo, ki jo ponazarja rdeči krogec, držati znotraj večjega zelenega okvirja, ki ponazarja normalno gibanje pri hoji. Vsak uspešno opravljen korak takoj pospremi navdušeni čustvenček, ki z zaslona spodbuja pacienta. Ta vidik pomeni za pacienta pomembno spodbudo, vendar so med razvojem robota ugotovili tudi, da tu ne gre pretiravati in da mora biti videostimulacija preprosta in jasna.
Tehnološki razvoj robota je zdaj končan. Sledijo klinične raziskave na več pacientih, ključen za uspešno komercializacijo pa bo seveda industrijski partner. Če bo šlo vse po načrtih, si novega robotskega rehabilitacijskega pomočnika lahko obetamo že čez pet let.
Opazovalce Italije skrbi očiten porast sovražnega govora v tej državi, rasističnih izpadov med športnimi dogodki ter spletnih groženj, usmerjenih v predstavnike judovske skupnosti. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je o očitno ves čas prežeči nevarnosti pogovarjal s predsednikom Svetovnega judovskega kongresa, Ronaldom Lauderjem.
November je mesec za kino, pravijo ljubitelji dobrega filma. Danes se namreč začenja ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, največji kulturni dogodek v državi, ki vsako leto privabi okrog 50 tisoč obiskovalcev in v dvanajstih dneh prikaže več kot sto izbranih filmov. Festival, ki je namenjen najširšemu krogu obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših, letos praznuje 30 let. O preteklih dosežkih Liffa ter o izzivih prihodnosti, smo se pogovarjali s programskim direktorjem filmskega festivala Simonom Popkom.
Srbija je ena številnih držav na migrantski poti in ena redkih, kjer otroci in mladostniki v času, ki ga preživijo tam, lahko obiskujejo šole. Denimo osnovno šolo Branka Pešića v Zemunu, kjer se šolajo tudi otroci iz socialno ogroženih družin, mnogi ob začetku šolanja ne govorijo srbsko. Izjemno delo, v katerem je potrebno veliko inovativnosti in prilagodljivosti, so prepoznali tudi v slovenskem sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture – člani so v dobrodelni akciji zbrali več kot 6000 evrov, donacijo pa v šolo prinesli osebno in se prepričali, da se tam lahko marsikaj naučijo tudi oni.
Ljubitelji visoke kulinarike bodo končno prišli na svoj račun. Marca 2020 v Slovenijo prihaja prva izdaja mednarodno prepoznavnega Michelinovega vodnika, so danes naznanili na dnevih slovenskega turizma. Vpeljavo tega vodnika si je naša država želela več let, Michelinove zvezdice že imajo sicer nekateri kulinarični mojstri naših sosed – v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Več Tina Lamovšek.
Kakšna bo hrana prihodnosti? Živilska industrija v sodelovanju z znanostjo snuje vedno bolj kompleksna živila. Ni več dovolj, da so živila funkcionalna. Razvoj gre v smeri vključevanja novih alternativnih virov, kot so alge ali užitni insekti, tradicionalna živila, kot je kruh, dobivajo nove sestavine, z uporabo novih tehnologij se spreminja sestava in struktura živil, ki pa morajo ostati okusna, varna in kakovostna, zato je to področje v EU zelo regulirano. Znanost se v okviru Strateških razvojno inovativnih partnerstev na področju hrane vklaplja v gospodarstvo, kar spodbuja inovativnost na tem področju. Dosežki na tem področju so razstavljeni pod naslovom FUTURE FOOD na Gospodarski zbornici Slovenije do 10. januarja 2020.
Javljanje naše zamejske dopisnice Petre Kos Gnamuš.
Zaposleni morajo s potrošniki komunicirati v slovenščini. Toda – v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v povsem navadnih živilskih trgovinah ali trgovinah z oblačili nekateri prodajalci potrošnikom odgovarjajo v tujem jeziku. Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci nove kadre iščejo v tujini. V trgovini ta trenutek manjka okoli 900 delavcev. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da so trgovci nove kadre poiskali v Bosni in Hercegovine ter na Hrvaškem. Predvsem gre za dela, ki jih opravljajo v skladišču.
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!
V gastronomskih trendih se zadnja leta pojavlja poklic vodnega sommelierja. Restavracije višjega cenovnega razreda, poleg vinske, že ponujajo tudi vodne karte, opaža Jaka Blažon, ustanovitelj mednarodne spletne skupnosti za ljubitelje kulinarike Noir Food. Na svetu je zaenkrat le nekje od 100 do 200 certificiranih vodnih sommelierjev. V to peščico sodi tudi mladi Prekmurec Niko Huber, ki si želi ustanoviti šolo za ta poklic. Najdražja voda, ki jo je pil, je Svalbardi. Stane 85 eur na steklenico, dobijo pa jo s topljenjem odlomljenih koščkov ledenika.
Dan pred 30. obletnico padca berlinskega zidu smo se na Prvem skozi različne prispevke sprehodili skozi to usodno zgodovinsko dejanje. Na trenutke, ko je kot mlad novinar o dogajanju v Berlinu poročal, se je spomnil analitik in komentator mednarodnega političnega dogajanja, nekdanji dopisnik iz ZDA Matej Šurc. V Nemčiji je bil v času velikih sprememb tudi prof. dr. Dušan Nećak, ki je opozoril, da so nekateri zidovi ostali in da jih bo še dolgo težko podreti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med reklamnimi panoji, ki vas dnevno nagovarjajo na vsakem koraku, se vsako leto najdejo tudi plakati, ki opozarjajo na aktualno družbeno problematiko. V zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana si boste lahko ogledali razstavo družbeno-odgovornih plakatov, nastalih za natečaj Plaktivat. Razstavo pripravlja TAM-TAM Inštitut.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.
O slovenski ženski jamarski ekipi, ki se spusti tudi v 1000 metrov globoke jame v kaninskem pogorju.
Slovenske železnice so za zdaj še družba, ki je v celoti v državni lasti, vendar tri leta že poteka saga o iskanju strateškega partnerja oziroma prodaji tovornega dela železnic, najdonosnejšega dela železnic.
Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".
Uspešen pregon gospodarskega kriminala – od odkrivanja do obtožbe in na koncu razsodbe – je tisto, po čemer se meri uspeh pravosodja. Med gospodarskimi kaznivimi dejanju je največ poslovnih goljufij, v porastu so kazniva dejanja zlorabe notranjih informacij in zlorabe položaja. Tudi na gospodarskem področju je vse več čezmejne kriminalitete. Praktično ni kaznivega dejanja s tujim elementom, pa naj gre za davčne zatajitve, zlorabe, tudi korupcijo.
Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov
