Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, ki prizadene mlajše odrasle v najaktivnejši življenjski dobi, tako ženske kot moške, vendar ženske veliko pogosteje kot moške. Po podatkih internacionalne federacije je obolelih za multiplo sklerozo na svetu že približno 3 milijone. STAklub je danes ob svetovnem dnevu multiple skleroze pripravil okroglo mizo, na kateri je bil predstavljen pogled zdravniške stroke na to bolezen, o življenju z njo pa je govoril tudi bolnik Gregor Selak. Prispevek Petre Medved.
Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, ki prizadene mlajše odrasle v najaktivnejši življenjski dobi, tako ženske kot moške, vendar ženske veliko pogosteje kot moške. Po podatkih internacionalne federacije je obolelih za multiplo sklerozo na svetu že približno 3 milijone. STA klub je danes ob svetovnem dnevu multiple skleroze pripravil okroglo mizo, na kateri je bil predstavljen pogled zdravniške stroke na to bolezen, o življenju z njo pa je govoril tudi bolnik Gregor Selak.
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, pri kateri je poškodovana zaščitna mielinska ovojnica živčne celice. Zaradi te poškodbe nastajajo okvare, najpogosteje vida in sluha, ravnotežja, spodnjih in zgornjih okončin, prisotna pa je tudi utrujenost ter težave s kognitivnim mišljenjem in inkontinenco. Po podatkih Združenja multiple skleroze Slovenije pri nas živi približno 3.500 oseb s to boleznijo. Njeni splošni simptomi pa se lahko pokažejo na začetku tudi v zelo blagih oblikah, tako da jim sprva sploh ne posvečamo posebne pozornosti: utrujenost, dvojni vid, motnje koordinacije, blago mravljinčenje, ohromelosti, težave s hojo, sčasoma pa lahko nepredvidljivo napredovanje bolezni privede do blage ali celo najtežje oblike invalidnosti.
Vzroki nastanka multiple skleroze niso popolnoma jasni, prav tako zaenkrat še ni zdravila, ki bi bolnike povsem ozdravilo. Povprečna starost ob začetku bolezni pri nas je 28 let. Prevalenca bolezni v Sloveniji je 120 na 100.000 ljudi, povprečna prevalenca v Evropi pa je 108 na 100.000. Najpogostejše težave bolnikov so utrujenost, težave s hojo in z ravnotežjem, napredovanje bolezni pa prinaša nesposobnost hoje, gibanja ali telesne vadbe, izgubo normalnega življenja (skrb za otroke, vsakodnevna opravila, hobiji), izgubo samostojnosti (skrbi zase, službe, vožnje avtomobila).
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, ki prizadene mlajše odrasle v najaktivnejši življenjski dobi, tako ženske kot moške, vendar ženske veliko pogosteje kot moške. Po podatkih internacionalne federacije je obolelih za multiplo sklerozo na svetu že približno 3 milijone. STAklub je danes ob svetovnem dnevu multiple skleroze pripravil okroglo mizo, na kateri je bil predstavljen pogled zdravniške stroke na to bolezen, o življenju z njo pa je govoril tudi bolnik Gregor Selak. Prispevek Petre Medved.
Multipla skleroza je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu, ki prizadene mlajše odrasle v najaktivnejši življenjski dobi, tako ženske kot moške, vendar ženske veliko pogosteje kot moške. Po podatkih internacionalne federacije je obolelih za multiplo sklerozo na svetu že približno 3 milijone. STA klub je danes ob svetovnem dnevu multiple skleroze pripravil okroglo mizo, na kateri je bil predstavljen pogled zdravniške stroke na to bolezen, o življenju z njo pa je govoril tudi bolnik Gregor Selak.
Multipla skleroza je avtoimunska bolezen osrednjega živčnega sistema, pri kateri je poškodovana zaščitna mielinska ovojnica živčne celice. Zaradi te poškodbe nastajajo okvare, najpogosteje vida in sluha, ravnotežja, spodnjih in zgornjih okončin, prisotna pa je tudi utrujenost ter težave s kognitivnim mišljenjem in inkontinenco. Po podatkih Združenja multiple skleroze Slovenije pri nas živi približno 3.500 oseb s to boleznijo. Njeni splošni simptomi pa se lahko pokažejo na začetku tudi v zelo blagih oblikah, tako da jim sprva sploh ne posvečamo posebne pozornosti: utrujenost, dvojni vid, motnje koordinacije, blago mravljinčenje, ohromelosti, težave s hojo, sčasoma pa lahko nepredvidljivo napredovanje bolezni privede do blage ali celo najtežje oblike invalidnosti.
Vzroki nastanka multiple skleroze niso popolnoma jasni, prav tako zaenkrat še ni zdravila, ki bi bolnike povsem ozdravilo. Povprečna starost ob začetku bolezni pri nas je 28 let. Prevalenca bolezni v Sloveniji je 120 na 100.000 ljudi, povprečna prevalenca v Evropi pa je 108 na 100.000. Najpogostejše težave bolnikov so utrujenost, težave s hojo in z ravnotežjem, napredovanje bolezni pa prinaša nesposobnost hoje, gibanja ali telesne vadbe, izgubo normalnega življenja (skrb za otroke, vsakodnevna opravila, hobiji), izgubo samostojnosti (skrbi zase, službe, vožnje avtomobila).
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.
Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
Neveljaven email naslov