Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Patricia Infantes si ne želi, da bi po napadu na Barcelono zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni.
“Prebivalci Barcelone smo z minuto molka izkazali spoštovanje žrtvam. Ko se nekaj takšnega zgodi v tvojem mestu, se je s tem zelo težko soočiti. Napad se je zgodil dobesedno pred mojim stanovanjem, živim zelo blizu glavne ulice. Kakšno uro prej sem šla mimo, takoj po dogodku me je klicala sestra, ki je bila na ulici in me obvestila o tragediji. Instinktivno sem najprej zaprla okna stanovanja in zgroženo prižgala televizijo … Šokirani smo, ne razumem zakaj se je to moralo zgoditi nam. Ne dojemamo še prav dobro vseh razsežnosti napada.”
“Ne želim si, da bi zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev.”
Patricia Infantes navkljub šoku pravi, da je med njenimi prijatelji vseeno čutiti pripravljenost na boj s posledicami napada in da se nikakor ne mislijo predati: “Sama sem že po naravi optimistka, mislim, da se moramo soočiti z nastalo situacijo. Ne smemo se predati, moramo se vrniti v normalno življenje, če bomo prestrašeni in bomo spremenili naš življenjski slog, potem so skrajneži zmagali. Do danes dopoldne sem ostala zaprta v stanovanju, zdaj sem se srečala z domačini in mislim, da so reagirali podobno kot jaz: ne bomo se pustili, vrniti se moramo v normalnost! Pohvaliti moram tudi policijo in vse ostale službe, v velikem kaosu so opravili res veliko delo!”
Prebivalka Barcelone nam je pred slabo uro tudi povedala, da upa, da napad ne bo prestrašil niti turistov. Boji pa se, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev: “Živimi v četrti, kjer je veliko priseljencev, recimo iz Pakistana, Alžirije in drugih držav, predvsem z Bližnjega Vzhoda. Ne želim si, da bi zdaj oni postali v središču medijskega zanimanja in nekakšna žrtvene jagnje zaradi terorističnih skrajnežev. Tega me je pri vsem skupaj najbolj strah. Želim si, da bi tukaj v Barceloni še naprej živeli složno in v miru, v odprti in tolerantni družbi.”
Zanimivo in vsekakor konstruktivno razmišljanje prebivalke Barcelone Patricie Infantes. Razvoj dogodkov po terorističnem napadu v katalonski prestolnici bomo seveda še naprej podrobno spremljali v informativnih oddajah Radia Slovenija.
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Patricia Infantes si ne želi, da bi po napadu na Barcelono zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni.
“Prebivalci Barcelone smo z minuto molka izkazali spoštovanje žrtvam. Ko se nekaj takšnega zgodi v tvojem mestu, se je s tem zelo težko soočiti. Napad se je zgodil dobesedno pred mojim stanovanjem, živim zelo blizu glavne ulice. Kakšno uro prej sem šla mimo, takoj po dogodku me je klicala sestra, ki je bila na ulici in me obvestila o tragediji. Instinktivno sem najprej zaprla okna stanovanja in zgroženo prižgala televizijo … Šokirani smo, ne razumem zakaj se je to moralo zgoditi nam. Ne dojemamo še prav dobro vseh razsežnosti napada.”
“Ne želim si, da bi zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev.”
Patricia Infantes navkljub šoku pravi, da je med njenimi prijatelji vseeno čutiti pripravljenost na boj s posledicami napada in da se nikakor ne mislijo predati: “Sama sem že po naravi optimistka, mislim, da se moramo soočiti z nastalo situacijo. Ne smemo se predati, moramo se vrniti v normalno življenje, če bomo prestrašeni in bomo spremenili naš življenjski slog, potem so skrajneži zmagali. Do danes dopoldne sem ostala zaprta v stanovanju, zdaj sem se srečala z domačini in mislim, da so reagirali podobno kot jaz: ne bomo se pustili, vrniti se moramo v normalnost! Pohvaliti moram tudi policijo in vse ostale službe, v velikem kaosu so opravili res veliko delo!”
Prebivalka Barcelone nam je pred slabo uro tudi povedala, da upa, da napad ne bo prestrašil niti turistov. Boji pa se, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev: “Živimi v četrti, kjer je veliko priseljencev, recimo iz Pakistana, Alžirije in drugih držav, predvsem z Bližnjega Vzhoda. Ne želim si, da bi zdaj oni postali v središču medijskega zanimanja in nekakšna žrtvene jagnje zaradi terorističnih skrajnežev. Tega me je pri vsem skupaj najbolj strah. Želim si, da bi tukaj v Barceloni še naprej živeli složno in v miru, v odprti in tolerantni družbi.”
Zanimivo in vsekakor konstruktivno razmišljanje prebivalke Barcelone Patricie Infantes. Razvoj dogodkov po terorističnem napadu v katalonski prestolnici bomo seveda še naprej podrobno spremljali v informativnih oddajah Radia Slovenija.
Na obisku v Sloveniji se je mudila profesorica doktorica Kim Binsted, vodilna raziskovalka na programu HI-SEAS, ki ga financira Nasa. Trenutno je zaposlena tudi kot znanstvena sodelavka AAAS-ja za znanstveno in tehnološko politiko v pisarni senatorja v Beli hiši v Washingtonu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je predavala o razvoju umetne inteligence, po predavanju pa se je Urška Henigman z njo pogovarjala o izzivih razvoja te tehnologije.
Ko se je že zdelo, da je trgovanje z osebnimi podatki zahvaljujoč striktni zakonodaji in dobremu nadzoru zajezeno, se nam je oglasil poslušalec iz Prekmurja, ki je po obisku zdravstvene ustanove dobil ponudbo podjetja, ki se ukvarja z izterjavo odškodnine po nezgodah. Takoj je pomislil na zlorabo osebnih podatkov, ki bi jih morala varovati ambulanta, ki ji jih je v dobri veri zaupal. Ker je podobne zgodbe slišal tudi od svojih znancev, je informacije o tem posredoval tudi nam.
Slovenija je jedrska država in to gotovo še nekaj časa bo. Vprašanje oz. problematika, ki iz tega sledi, pa je seveda problem odlaganja in hranjenja jedrskih odpadkov. O tem v zadnjem času poslušamo predvsem v luči slovensko-hrvaških, zaenkrat še neuspešnih, dogovorih o skupni uporabi novega skladišča v Vrbini.
Mednarodne konvencije določajo, da mora vsaka jedrska država skrbeti tudi za raziskave in izobraževanja na tem področju. Slovenija je jedrska država, torej mora imeti strokovnjake, ki te zadeve razumejo, raziskujejo in so pri tem finančno neodvisni od proizvajalcev energije. Na ta način deluje tudi Reaktorski infrastrukturni center – ali RIC na kratko – ki ga je obiskala Darja Pograjc. Nastala je radijska reportaža.
Remont krśke nuklearke pomeni tudi izpad pribliźno 20 odstotkov elektricne energije, ki jo porabimo v Sloveniji. Nadomestijo jo z nakupi na mednarodnem trgu, pri tem pa je pomemben cas nakupa, saj se cene elektrike spreminjajo. To je ena izmed iztocnic za pogovorz generalnim direktorjem Gen energije Martinom Novśakom. Z njim se je pogovarjal Bojan Leskovec.
V Jedrski elektrarni krško vsakih 18 mesecev ustavijo reaktor in jo izklopijo iz elektroenergetskega omrežja. Tolikšen je namreč gorivni cikel, po katerem zamenjajo del gorivnih elementov, čas remonta pa izkoristijo tudi za vzdrževalna ter posodobitvena dela. Naša terenska ekipa, ki se danes do popoldneva oglaša iz Krškega, se je srečala tudi z vodjo proizvodnje v JEK, Gorazdom Pfeiferjem. O remontu se je z njim pogovarjal Peter Močnik.
Še naprej ostajamo v Krškem z našo terensko ekipo. Slišali smo, kako poteka remont, ki se zgodi vsakih 18 mesecev in čemu je namenjen, zdaj pa k srčiki delovanja jedrske elektrarne. Pokukali bomo v reaktor in izvedeli več o gorivnih elementih, ki poganjajo elektrarno in ki so s toploto, ki jo proizvajajo, vir električne energije. Od kod pridobijo nove gorivne elemente z obogatenim uranom, kakšni so protokoli varovanja transporta goriva in menjave gorivnih palic v reaktorju elektrarne in tudi, kaj storijo s starimi gorivnimi elementi, o vsem tem v pogovoru z glavnim inženirjem za gorivo v NEK, Andrejem Kavčičem. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
O odnosu do jedrske energije v Avstriji, Italiji, Franciji, Rusiji in na Kitajskem z našimi dopisniki.
Terenska ekipa Prvega je obiskala Fakulteto, za katero morda še niste slišali. Gre namreč za eno najmlajših javnih fakultet pri nas, ki je bila ustanovljena pred 15. leti. Govorimo o Fakulteti za energetiko, ki jo je najti na dveh lokacijah: v Krškem in v Velenju. Lokaciji nista izbrani naključno. V Krškem, od koder se danes oglaša tudi naša terenska ekipa, je locirana jedrska elektrarna in elektrarne na reki Savi, v Velenju pa imamo termoenergijo s termoelektrarno Šoštanj in s pripadajočimi podjetji. Prav tu študenti in študentke s Fakultete za energetiko večinoma dobijo zaposlitev, pravi prof. dr. Jurij Avsec, prodekan za izobraževalno dejavnost na fakulteti, s katerim se je pogovarjal Peter Močnik. Poklepetali smo tudi z enim od študentov fakultete.
Uprava RS za jedrsko varnost je nadzorni organ za jedrsko varnost, spremlja dogodke v naši edini nuklearki, oddtopanja in morebitna varnostna tveganja, vključena je tudi v redni remont, ki se te dni zaključuje v Krškem. Vodja sektorja za jedrsko varnost pri omenjeni upravi, Djordje Vojnović je Bojanu Leskovcu najprejpojasnil, kaj pomeni kadar pride do samodejne zaustavitve krške nuklearke: tehnično okvaro, človeško napako, varnostno tveganje?
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes zagrozil, da bo znova in še z “večjo odločnostjo” sprožil ofenzivo na severu Sirije, če se kurdski borci od tam ne bodo umaknili, kot določa dogovor, ki so ga izpogajale ZDA. To je Erdogan izjavil pred pogovori z ruskim predsednik Vladimirjem Putinom v Sočiju. Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl je na turško-sirski meji ugotavljala, da tamkajšnji Kurdi neradi spregovorijo o svojih težavah in pričakovanjih.
Najnižja bruto urna postavka za študentsko delo se iz 4,89 predvidoma zvišala na 5,40 evrov bruto. Gre še za predlog, ki ga morajo na seji državnega zbora potrditi še poslanci. Po podatkih raziskave Euro študent štiri, 45 odstotkov študentov pravi da delajo zato da lahko študirajo. Zato mora študentsko delo ostati dovolj konkurenčno, da bodo delodajalci študente še vedno najemali. Urška Valjavec
Vladimir Skok iz Sežane je kot osnovnošolec našel odvržen star radio, ga pobral in razstavil. Od takrat so radijski sprejemniki njegov zvesti spremljevalec. Več kot 200 jih razstavlja v opuščeni Mercatorjevi prodajalni na Bazoviški cesti v Sežani. Razstavo Radio skozi čas si lahko ogledate po vnaprejšnjem dogovoru in verjemite, ko boste stopili v prostor, se boste počutili kot Alica v čudežni deželi. Z Vladimirjem Skokom se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Prvi semafor na svetu je bil ročen in že opremljen s plinskima svetilkama rdeče in zelene barve. Prvi prvi poskusni semafor pri nas je bil že električen, a policist je imel nalogo, da ga upravlja ročno s pritiskanjem na tipke. O razvoju semaforjev in semaforiziranih križišč smo se pogovarjali z Robertom Rijavcem, višjim predavateljem na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Odpravili smo se v Center za upravljanje prometa, ki deluje v sklopu podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice in kjer upravljajo z vsemi ljubljanskimi semaforji, ter preverili, kakšna je zgodba z ženskim simbolom oz. likom na semaforju za pešce pred Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj.
Turčija in sirski Kurdi drug drugemu očitajo kršitve prekinitve ognja na severovzhodu Sirije. Ankara je sporočila, da so kurdske sile na omenjenem območju v zadnjih 36 urah izvedle 14 napadov, Sirske demokratične sile (SDF) pa so obtožile Turčijo, da ne dovoli evakuacije civilistov in ranjenih iz obleganega mejnega mesta Ras al-Ain. Če se kurdske sile ne bodo umaknile iz območja, ki ga Turčija razglaša za varno območje, se v torek napoveduje nadajevanje turške ofenzive. Naša bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl je pripravila zanimiv reportažni zapis. "Vsepovsod so padale bombe, komaj sem rešil svoje otroke pred skrajneži in pred bombami. Vsi so tolkli po nas". Tako Mahmud Aziz iz sirskega Alepa.
V radijskem etru je napovedovanje ure nekaj povsem običajnega. Radijci pri tem uporabljamo uradne izraze, medtem ko v vsakdanjem življenju uporabljamo tudi neuradne. Slednji lahko včasih povzročijo zmedo in nas spravijo v zadrego. Veste, koliko je ura, če nekdo reče “četrt na devet“? Je to 8 in 15 minut ali 15 minut do devetih?
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič pojasnjuje zaslužke visokošolskih učiteljev na trgu.
Častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma je Norveška. Med številnimi norveškimi avtorji je na sejmu tudi novinarka in pisateljica Asne Seierstad, ki je napisala knjigo o Andersu Breiviku in njegovem pokolu na Norveškem leta 2011. V Nemčiji so ji večkrat zastavili vprašanje, ali je ni bilo strah, ko je pisala knjigo o Breiviku, da ne bi z njo navdihovala ekstremistov.
Neveljaven email naslov