Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Patricia Infantes si ne želi, da bi po napadu na Barcelono zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni.
“Prebivalci Barcelone smo z minuto molka izkazali spoštovanje žrtvam. Ko se nekaj takšnega zgodi v tvojem mestu, se je s tem zelo težko soočiti. Napad se je zgodil dobesedno pred mojim stanovanjem, živim zelo blizu glavne ulice. Kakšno uro prej sem šla mimo, takoj po dogodku me je klicala sestra, ki je bila na ulici in me obvestila o tragediji. Instinktivno sem najprej zaprla okna stanovanja in zgroženo prižgala televizijo … Šokirani smo, ne razumem zakaj se je to moralo zgoditi nam. Ne dojemamo še prav dobro vseh razsežnosti napada.”
“Ne želim si, da bi zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev.”
Patricia Infantes navkljub šoku pravi, da je med njenimi prijatelji vseeno čutiti pripravljenost na boj s posledicami napada in da se nikakor ne mislijo predati: “Sama sem že po naravi optimistka, mislim, da se moramo soočiti z nastalo situacijo. Ne smemo se predati, moramo se vrniti v normalno življenje, če bomo prestrašeni in bomo spremenili naš življenjski slog, potem so skrajneži zmagali. Do danes dopoldne sem ostala zaprta v stanovanju, zdaj sem se srečala z domačini in mislim, da so reagirali podobno kot jaz: ne bomo se pustili, vrniti se moramo v normalnost! Pohvaliti moram tudi policijo in vse ostale službe, v velikem kaosu so opravili res veliko delo!”
Prebivalka Barcelone nam je pred slabo uro tudi povedala, da upa, da napad ne bo prestrašil niti turistov. Boji pa se, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev: “Živimi v četrti, kjer je veliko priseljencev, recimo iz Pakistana, Alžirije in drugih držav, predvsem z Bližnjega Vzhoda. Ne želim si, da bi zdaj oni postali v središču medijskega zanimanja in nekakšna žrtvene jagnje zaradi terorističnih skrajnežev. Tega me je pri vsem skupaj najbolj strah. Želim si, da bi tukaj v Barceloni še naprej živeli složno in v miru, v odprti in tolerantni družbi.”
Zanimivo in vsekakor konstruktivno razmišljanje prebivalke Barcelone Patricie Infantes. Razvoj dogodkov po terorističnem napadu v katalonski prestolnici bomo seveda še naprej podrobno spremljali v informativnih oddajah Radia Slovenija.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni. Je optimistka in pravi, da se mora Barcelona pobrati, boji se le, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev. Foto: Premsa SantCugat (Flickr, All creative commons)
Patricia Infantes si ne želi, da bi po napadu na Barcelono zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev
Patricia Infantes je doma z juga Španije, že več kot desetletje pa živi in dela v Barceloni. Ukvarja se z informatiko, včeraj je bila nedaleč stran od terorističnega napada. Poklicali smo jo v petek popoldne, ko se je vračala z minute molka na Plaza de Catalunya, osrednjega trga v Barceloni.
“Prebivalci Barcelone smo z minuto molka izkazali spoštovanje žrtvam. Ko se nekaj takšnega zgodi v tvojem mestu, se je s tem zelo težko soočiti. Napad se je zgodil dobesedno pred mojim stanovanjem, živim zelo blizu glavne ulice. Kakšno uro prej sem šla mimo, takoj po dogodku me je klicala sestra, ki je bila na ulici in me obvestila o tragediji. Instinktivno sem najprej zaprla okna stanovanja in zgroženo prižgala televizijo … Šokirani smo, ne razumem zakaj se je to moralo zgoditi nam. Ne dojemamo še prav dobro vseh razsežnosti napada.”
“Ne želim si, da bi zdaj vsi priseljenci postali žrtveno jagnje zaradi terorističnih skrajnežev.”
Patricia Infantes navkljub šoku pravi, da je med njenimi prijatelji vseeno čutiti pripravljenost na boj s posledicami napada in da se nikakor ne mislijo predati: “Sama sem že po naravi optimistka, mislim, da se moramo soočiti z nastalo situacijo. Ne smemo se predati, moramo se vrniti v normalno življenje, če bomo prestrašeni in bomo spremenili naš življenjski slog, potem so skrajneži zmagali. Do danes dopoldne sem ostala zaprta v stanovanju, zdaj sem se srečala z domačini in mislim, da so reagirali podobno kot jaz: ne bomo se pustili, vrniti se moramo v normalnost! Pohvaliti moram tudi policijo in vse ostale službe, v velikem kaosu so opravili res veliko delo!”
Prebivalka Barcelone nam je pred slabo uro tudi povedala, da upa, da napad ne bo prestrašil niti turistov. Boji pa se, da se bo v samem mestu, pa tudi tako v Kataloniji kot v Španiji, povečala nestrpnost do priseljencev: “Živimi v četrti, kjer je veliko priseljencev, recimo iz Pakistana, Alžirije in drugih držav, predvsem z Bližnjega Vzhoda. Ne želim si, da bi zdaj oni postali v središču medijskega zanimanja in nekakšna žrtvene jagnje zaradi terorističnih skrajnežev. Tega me je pri vsem skupaj najbolj strah. Želim si, da bi tukaj v Barceloni še naprej živeli složno in v miru, v odprti in tolerantni družbi.”
Zanimivo in vsekakor konstruktivno razmišljanje prebivalke Barcelone Patricie Infantes. Razvoj dogodkov po terorističnem napadu v katalonski prestolnici bomo seveda še naprej podrobno spremljali v informativnih oddajah Radia Slovenija.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Na Vodnikovi domačiji v Šiški v Ljubljani so včeraj uradno odprli sobo za pisanje. Pripravili so skupen prostor, ki bo na voljo vsem, ki za pisanje besedil potrebujejo miren kotiček in računalnik. Za delno prenovo prostora in izvajanje enoletnega podpornega programa s področja pisanja, ki zajema delavnice, mentorski program in predstavitvene dogodke udeležencev programa, je regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije pridobila denar v okviru evropskega projekta Forget Heritage. V prvem letu delovanja sobe za pisanje je program namenjen mladim od 15. do 29. leta, sobo lahko uporabljajo brezplačno.
Danes je praznik, Dan suverenosti, s katerim obeležujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, dan, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil slovensko ozemlje v noči s 25. na 26. oktober. Je državni praznik, vendar ne dela prost dan v Sloveniji. Na ljubljanskih ulicah smo preverili, če naključni mimoidoči sploh vedo kateri praznik je danes. Praznik dan suverenosti je uvedla vlada Republike Slovenije 9. marca 2015, danes ga torej praznujemo tretjič. Marko Rozman se je o pomenu prazniku in pojmu suverenosti pogovarjal z Ladislavom Lipičem, predsednikom zveze veteranov vojne za Slovenijo.
Kar 77 odstotkov mladih se zaposli v eni izmed prekarnih, torej nezanesljivih oblik dela. To pomeni, da lahko pozabijo na pravice, ki jih imajo redno zaposleni. Predvsem pa so pod nenehnim stresom zaradi fleksibilnosti in neznane prihodnosti. Njihove zgodbe predstavlja Urška Valjavec.
Finančna uprava je oktobra letos že drugič prejela podatke o stanjih na računih v tujini, podlaga je samodejna izmenjava podatkov. Lani je šlo za slabih 28 tisoč podatkov, letos že 90 tisoč. Lani je najbolj zbodlo v oči, da je od 312 milijonov na računih v tujini kar 100 milijonov odpadlo na 5000 zavezancev, ki doma sodijo v prvi dohodninski razred. So skrili premoženje pred finančno upravo? Kaj je ugotovila finančna uprava pojasnjuje pomočnik direktorice finančne uprave Peter Jenko.
Raziskovalci z Instituta »Jožef Stefan« so v kačjem strupu odkrili protein, ki zavira strjevanje krvi in preprečuje nastajanje krvnih strdkov. Z odkritjem se obeta nov način zdravljenja venske tromboze in trombembolije. Trenutna terapija je sicer učinkovita, vendar se zdravljenje lahko zelo zaplete. Trombebolija je še vedno najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnici. Odkritje kompleksnega proteina v modrasovem strupu je zato žarek upanja za bolnike in tudi zdravnike. Skupino domačih in tujih znanstvenikov je vodil dr. Igor Križaj z Instituta »Jožef Stefan«. Pomemben dosežek je podrobneje predstavil v pogovoru z Iztokom Koncem. Foto: IJS
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogovor z Borisom Knificem, urednikom Obrambe, o napovedanem umiku ZDA iz sporazuma o jedrskih raketah z Rusijo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Podgane kot hišni ljubljenčki? Nič nenavadnega. Domača podgana je daleč od umazanih in nevarnih divjih podgan, kakšne si predstavljamo; je izjemno čista in družabna žival in v pravih rokah izjemen ljubljenček. Ta glodavec se od miši razlikuje po svoji velikosti in daljšem, skoraj golem repu. Podgana po navadi živi od dve do štiri leta. V njihov svet nas je popeljala Viktorija Rozman Bitenc, lastnica več kot 30 podgan.
Pred evropskim dnevom statistike smo se pogovarjali z Martinom Bajžljem s Statističnega urada Republike Slovenije. Zakaj je pomembna statistika, kako poteka delo statistikov na uradu? Kako dolgo smo Slovenci živeli pred 50 leti, kako dolgo danes? In ali ste vedeli, da smo leta 2000 Slovenci več časa namenili spanju kot delu?
Ob izidu zbornika ŽupanJA se je Mateja Železnikar pogovarjala z urednikom zbornika in direktorjem Inštituta za ustavno pravo Cirilom Ribičičem ter nekdanjima županjama Viko Potočnik in Ljudmilo Novak.
Ministrstvo za delo je v javno obravnavo poslalo novelo zakona, ki med drugim rahlja pravila za zaposlovanje tujih varušk oziroma varušk au-pair. Na ministrstvu kot razlog navajajo že leta 2016 sprejeto evropsko direktivo o tem. Medtem pa je skupina nevladnih organizacij - med njimi Delavska svetovalnica, Sindikat Mladi plus, Mirovni inštitut in Ženski lobi, protestira, da Slovenija s tem leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk: brezpravne služkinje. Kot razlaga predsednica Ženskega lobija Violeta Neubauer, namreč ministrstvo evropski direktivi res sledi v smislu hitrejših postopkov pri zaposlovanju tujk in tujcev, ne pa tudi pri uvajanju varovalk za au-pair varuške, ki jih direktiva izrecno priporoča. Z njo se je o noveli pogovarjala Urška ivanovič.
Neveljaven email naslov