Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
Politična odgovornost je pojem, o katerem ne razmišljamo le pri nas, temveč v večini držav sveta Je namreč del politične higiene, politične kulture. Kako se subjektivna in objektivna odgovornost prepletata? Ali gre za instrument, ki je prestrog do ministra, glede na to, da res težko odgovarja za čisto vsako dejanje zaposlenih v njegovem ministrstvu? Kdaj bi vendarle moral ponuditi svoj odstop? Ali je prevzemanje odgovornosti odvisno od demokratične tradicije držav? O tem smo se pogovarjali z ustavnim pravnikom in zaslužnim profesorjem dr. Cirilom Ribičičem s Pravne fakultete v Ljubljani, skupaj z dopisniki pa smo se z vprašanji o spoštovanju politične odgovornosti ozrli tudi v Belgijo, Francijo in Nemčijo.
Direktor slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš poudarja, da je bila zgodovina šolstva na Slovenskem do osamosvojitve v glavnem en sam velik boj za slovenski učni jezik. Slovenska šola je s svojim učnim jezikom vstajala in padala, in vendar je vseskozi napredovala. Od neznatnih začetkov in nepomembnosti je slovensko šolstvo zgradilo slovensko univerzo in nazadnje tudi svojo samostojnost. Preživelo je tako jezikovne in socialne boje z večjimi in bogatejšimi sosedi, prav tako nacionalsocialistično preganjanje ter nenazadnje še hudo ideološko indoktrinacijo in povojno eksperimentiranje. V prepletenosti različnih kulturnih, jezikovnih, izobraževalnih in idejnih vplivov se je prav po zaslugi slovenskega šolstva utrjevala sposobnost preživetja majhnega naroda, ki je bil v sosedstvu z velikimi narodi vedno ogrožen. Več o tem v pogovoru s kustosinjo Slovenskega šolskega muzeja, Marjetka Balkovec Debevec je v pogovoru z Markom Rozmanom najprej izpostavila, da je šola odraz družbe.
Raziskovalna skupina na Kemijskem inštitutu je danes predstavila testiranje svojega inovativnega cepiva proti covidu-19 na miših. Pokazali so, da je cepivo ustvarilo visok imunski odziv, primerljiv z odzivom pri drugih cepivih in s protitelesi pri bolnikih, ki so preživeli okužbo. Za dokaz varnosti in učinkovitosti so seveda potrebna nadaljnja klinična testiranja, za katera, kot pravijo, Slovenija ima znanje in sredstva.
Z namenom promocije lesa in lesnih izdelkov v teh dneh v Cankarjevem domu v Ljubljani že dvanajsto leto zapored poteka prireditev Čar lesa 2020. Z izjemno razstavo, ko naš osrednji kulturni hram zadiši po lesu in gozdovih, želijo organizatorji vzbuditi pozitivno zanimanje za les, naravno dobrino, ki jo imamo v Sloveniji v izobilju. Glavni namen je predstaviti široko paleto možnosti njene rabe, vzpodbuditi domačo lesno industrijo ter sporočiti, da predelava lesa ter uporaba lesenih izdelkov zmanjšujeta emisije toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid, in lahko v največji možni meri prispeva k normalizaciji podnebja in blažitvi podnebnih sprememb.
Terenska ekipa Prvega je sobotno jutro preživela na vrhu primorskega Triglava pred Tumovo kočo.
Slovenski prostor kljub majhnosti odlikuje izjemno raznolika in dejavna kulturna sfera, ki jo poleg umetnikov oblikujemo tudi drugi akterji: mediji, promotorji, organizatorji dogodkov in različne podporne ustanove in organizacije, kot je tudi Slovenski glasbenoinformacijski center, na krajše SIGIC. Med njegove naloge med drugim spada ustvarjanje baze podatkov o glasbi vseh žanrov in vseh časovnih obdobij, urejanje koledarja glasbenih dogodkov po Sloveniji, izdajanje spletne revije o glasbi Odzven, promoviranje slovenske glasbe in glasbenikov v domači in v mednarodni javnosti, založništvo, organiziranje strokovnih posvetov in še in še. Generalni sekretar SIGIC-a Peter Baroš tako odlično pozna glasbeno situacijo v Sloveniji in v tem kontekstu smo ga povprašali za mnenje o vlogi nacionalnega radia, nacionalne RTV.
Radio Slovenija pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomurski madžarski radio) in en program za tujo javnost (Radio Si), ki jih je po raziskavi Mediane RM v zadnjem letu (od avgusta 2019 do julija 2020) vsak teden poslušalo povprečno 37,3 odstotka oz. 640.000 različnih poslušalcev od 15. do 85. leta starosti. Samo te tri nacionalne programe je v istem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,6 odstotka oz. 543.000 poslušalcev. Vsak dan jih je poslušalo 21,2 odstotka oz. 364.000 poslušalcev. Drugi najbolj poslušani program Radia Slovenija je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec julij 2020) vsak dan posluša 9,3 odstotka oz. 163.000 poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob sedmih zjutraj, ko ga posluša povprečno 4 odstotke oz. 69.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v obdobju koronavirusa še povečala. Po zadnjih podatkih (julija 2020) jo ob sedmih zjutraj vsak dan posluša povprečno 9,3 odstotka oz. 159.000 poslušalcev. Ob popoldnevih pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi ob 15.30, ki jo posluša povprečno 6,9 odstotka oz. 118.000 poslušalcev. Najbolj poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolj poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za julij 2020) vsak dan spremlja 13,7 odstotka oz. 236.000 različnih poslušalcev. Največjo poslušanost doseže ob sedmih zjutraj, ko posluša Val 202 povprečno 4,4 odstotka oz. 75.000 poslušalcev. Odlično poslušanost doseže tudi med 15. in 16. uro, ko ga posluša povprečno 3,2 odstotka oz. 73.000 poslušalcev. Radio Koper po zadnjih podatkih (iz julija 2020) vsak teden posluša 59.000 poslušalcev in je najbolj poslušan regionalni radijski program. Vsak dan ga spremlja 11,5 odstotka oz. 27.000 poslušalcev na Primorskem (primorsko-notranjska, goriška in obalno-kraška regija). Radio Maribor je eden najbolj poslušanih radijskih programov v Podravski regiji, glede na zadnje podatke (iz julija 2020) ga vsak teden spremlja 52.000 poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, glede na raziskavo o poslušanosti iz julija 2020 vsak teden posluša 56.000 različnih poslušalcev. Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM, velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15–85 let.
Prvega septembra bodo v šolske klopi sedli tudi učenci, ki obiskujejo osnovne šole s prilagojenim programom in učenci, ki se - zaradi svojih primanjkljajev, ovir ali motenj - šolajo v različnih ustanovah. Kako bo organiziran pouk zanje ob upoštevanju navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede koronavirusne bolezni ter na kakšne težave pri zagotavljanju varnega dela v šoli opozarjajo ravnatelji pri tej populaciji otrok s posebnimi potrebami, pa v prispevku Petre Medved.
Vse odkar je svet in Slovenijo zajela pandemija novega koronavirusa, veliko govorimo o samozaščitnih ukrepih za preprečitev širjenja bolezni. V tem kontekstu menda še prav pogosto omenjamo nujnost vzdrževanja tako imenovane socialne distance. A čeprav je nasvet sam po sebi seveda povsem na mestu, strokovnjaki za slovenščino opozarjajo, da se, ko govorimo o socialni distanci, vendarle tudi motimo. Sama besedna zveza »socialni distanca« naj bi namreč nikakor ne bila pomensko ustrezna. S čim bi jo torej veljalo nadomestiti? – Odgovor je v pogovoru z literarno zgodovinarko, kritičarko in urednico mariborske revije Dialogi, Emico Antončič, iskal Goran Dekleva. foto: Alexandra_Koch (Pixabay)
Gospodarska združenja so že pred časom začela opozarjati na dejavnike, ki lahko dvignejo slovensko produktivnost. Slovenija je lani zabeležila okrog 46 tisoč 700 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, Avstrija okrog 80 tisoč. Naša država je na račun višje stopnje zaposlenosti v zadnjih letih zmanjšala vrzel do povprečja Evropske unije po bruto domačem proizvodu, vrzel v produktivnosti pa kar vztraja ali se povečuje. To, drugače povedano, pomeni, da izdelke prodamo slabše kot Avstrijci in Nemci. Zakaj? Kako to popraviti? Na gospodarskem ministrstvu so prejeli akcijski načrt za višjo rast produktivnosti. Med avtorji je tudi Polona Domadenik, z njo se je pogovarjala Maja Derčar.
Eden naših najprepoznavnejših festivalov, Festival Ljubljana, poteka že 68 let. Neskončno število glasbenikov in drugih umetnikov iz Slovenije in tujine je v teh letih razveselilo občinstvo – nekatere z odrov v Ljubljani, mnoge druge pa je festivalsko dogajanje doseglo prek radijskih valov in televizijskih sprejemnikov. O pomenu sodelovanja z RTV Slovenija je spregovoril dolgoletni direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek.
Z uvedbo odloka o obvezni 14-dnevni karanteni ob vrnitvi iz Hrvaške se je povečalo število karantenskih odločb in se bo še bolj. Tiste, ki jim je bila karantena že odrejena, nadzirajo zdravstveni inšpektorji. Nadzor na terenu v spremstvu policije opravlja 85 inšpektorjev. Ti zagotavljajo, da bodo nadzor tudi v prihodnje nemoteno izvajali. Podrobneje inšpektorica Deana Potza v pogovoru z Markom Rozmanom.
V četrtek bo vlada odločala o tem, ali podaljšati ukrep subvencioniranja čakanja na delo v sklopu četrtega protikorona paketa še za mesec dni. Obrtniki in podjetniki si tega seveda želijo in pozivajo k podaljšanju celo do konca leta. Več Erna Strniša.
V Srbiji se je število novih okužb v zadnjih dneh zmanjšalo, danes so ob 8646 testih odkrili 106 novih primerov, umrli so štirje ljudje s koronavirusno boleznijo. Ob strogih ukrepih je vrata odprlo prvih nekaj šol, velika večina bo to storila 1. septembra, čeprav zveza sindikatov zaposlenih v šolstvu zahteva preložitev za dva tedna. Dopisnika Boštjana Anžina je v Beograd poklicala Lucija Fatur.
Glasbeniki o svojih izkušnjah in vlogi Radia Slovenija na širokem področju, ki ga imenujemo slovenska glasba oz. glasba na Slovenskem.
Danes so na Cerkniškem jezeru v naravo izpustili malo sovo, ki jo je ki jo je nebogljeno 22. julija pred policijsko postajo Cerknica našel njen uslužbenec Bogdan Paternost. Ta je nato poklical v Notranjski park, osrednjo okoljevarstveno institucijo v regiji, kjer so poskrbeli, da je šla v varne roke.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pandemija je v finančnem svetu ogrozila izplačila dividend. Potem ko so se za ta korak že odločili v bankah, so temu sledile tudi zavarovalnice. Agencija za zavarovalni nadzor je tako zavarovalnicam podaljšala priporočilo lastnikom, naj si del dobička za lani v imenu ohranitve kapitalske trdnosti svojih naložb, ne izplačajo. Urška Jereb
Kolikor lahko planet v enem letu obnovi naravnih virov, toliko jih bomo dejansko porabili do 22. avgusta. Da bi bila trenutna poraba vzdržna, bi potrebovali 1,6 Zemlje. Seveda pa so med državami po svetu velike razlike. Najbolj potratni so Katarci, ki bi za svoj življenjski slog potrebovali kar 8 planetov, Američani pet, slovenskemu načinu življenja bi zadoščali trije. Glede na lani, ko smo vire porabili že do 29. julija, smo bili letos na svetovni ravni za dobre tri tedne bolj varčni. Privarčevani tedni odsevajo predvsem zmanjšanje prometa, predvsem letalskega, gospodarske produktivnosti in tudi posledično manjšo proizvodnjo elektrike. Ob tem izračuni kažejo, da Slovenija kljub pandemiji svojega okoljskega dolga ni uspela zmanjšati, saj smo svojo kvoto porabili že 26.aprila, dan prej kot lani. Foto: Global Footprint Network
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez pravi, da je bolj pomembno kot, kdaj bodo dobili novega ustavnega sodnika, to, ali bo novi sodnik takšnega profila, kot ga ustavno sodišče potrebuje.
Neveljaven email naslov