Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
Kot smo že poročali, je turistični urad v Strasbourgu v svojih promocijskih brošurah promoviral Alzacijo, svojo vinsko regijo, z znanim slovenskim svečinskim srcem, ki teče med vinogradi. Še več, fotografijo so priredili tako, da so v ozadje dodali alzaško vas. Nad sliko pa slogan: Ljubezen do vina je v Alzaciji globoko zakoreninjena.
Verjamemo, da je ljubezen do vina v Alzaciji globoko zakoreninjena, a tudi v Sloveniji je in cesta, ki teče v obliki srca med vinogradi je samo ena, zato je jasno, da so Alzačani sliko preprosto vzeli, jo priredili in uporabili za svojo promocijo. Poleg tega je podobnost očitna. Ogorčenost zlasti slovenskih uporabnikov družbenih omrežij se je kaj hitro zlila na uradni profil strasbourškega turizma v obliki bolj ali manj prizanesljivih komentarjev.
“There is no need for stealing what is not yours In your catalogue half of page page 39 is located in Slovenia.”
“Hi. It’s not nice to steal something that doesn’t belong to you. You posted in your new tourist’s brochure a picture of a road in the middle of a vineyards in a shape of a heart which is located in Slovenia and not in Alsace! What a disgrace! Shame on all of you!”
“Hello! Could you please let me know where is the heart-shaped road in Alsace? The love of wine is deep rooted in Slovenia also… Alsace is very pretty too, no need to steal pictures from Slovenia. Bad Photoshop, bad!”
“Where can I find this beautiful heart shaped road in the Alsace region? I would love to visit it!”
Poklicali smo v Svečino in njih povprašali, kako vidijo zlorabo simbola njihove regije in ali se kanijo kakorkoli odzvati. Pogovarjali smo se z Borisom Keucem, predsednikom TD Svečina:
V Strasbourgu o prilastitvi srca niso vedeli ničesar. Poklicali smo namreč v turistično pisarno Strasbourga, se predstavili kot naključni turisti in jih povprašali o sliki. Češ, da smo jo opazili v njihovih turističnih brošurah, da se nam zdi lepa in da bi to vinsko cesto radi obiskali. Prosili smo jih, če nam lahko povedo, kje v Alzaciji se nahaja. Seveda niso vedeli, a so dejali, da se bodo pozanimali in nam sporočili. Odgovora, jasno, ni bilo.
Da o tem res niso vedeli ničesar, jim gre verjeti. Promocijski material namreč prejmejo od različnih lokalnih turističnih akterjev in jih preprosto vključijo v svoje kataloge in brošure.
Zatem smo poklicali še kot novinarji in zahtevali pojasnila. Nad vprašanjem o plagiatu fotografije in o kraji svečinskega simbola so bili presenečeni in nam pojasnili, da gre za promocijski material Alzaških vinskih poti.
Obrnili smo se še na Route des Vins d`Alsace, Alzaško vinsko pot, ki je promocijski material izdala. Tam nam odgovora niso želeli podati, napotili so nas na alzaško turistično organizacijo. Njihov odgovor še čakamo.
Četudi smo ostali brez uradnih pojasnil pa so pa klici slovenskih novinarjev in številna ogorčena mnenja na družbenih omrežjih pripeljala do tega, da so v Alzaciji prepoznali svojo napako. Na družbenih omrežjih so podali neuradno opravičilo in obljubili, da tega motiva pri promociji ne bodo več uporabljali:
Un visuel qui ne sera plus utilisé pour la promotion de la Route des Vins d’Alsace. Avec nos excuses pour ce montage photo peu judicieux!
Ali in kako se bodo odzvali, smo vprašali Slovensko turistično organizacijo:
Slovenska turistična organizacija je glede uporabe motiva iz slovenske pokrajine v oglaševanju vinske ponudbe Alzacije opozorila Strasbourgško turistično organizacijo že meseca julija. Ponovno smo jih opozorili ob nedavni uporabi motiva svečinskega srca, po usklajevanju z nami pa je odreagiralo tudi Veleposlaništvo republike Slovenije v Parizu. Z objavo na svojem FB profilu, ki smo jo na FB profilu in Twitterju objavili tudi mi, da gre za »skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije«, smo pozvali k obisku slovenskega srca med vinogradi v Svečini. Na to se je s predlogom za pobratenje odzval Vin d’Alsace (The Conseil Interprofessionnel des Vins d’Alsace CIVA), ki je nosilec publikacije. Za fotomontažo so se opravičili tudi prek FB profila Güsti Terroir (www.facebook.com/gusti.civa).
Slovenska turistična organizacija pri svojih promocijskih aktivnostih izpostavlja vinsko ponudbo Slovenije in tudi Slovenskih Goric. Spodrsljaj Vin d’Alsace je za nas odlična dodatna priložnost za promocijo slovenskih vin in idilične slovenske pokrajine, kot je v Svečini. To povečano pozornost Sloveniji bomo vsekakor izkoristili tudi na nastopih na francoskem trgu.
Kako se na to odzvati in kako situacijo obrniti v svoj prid, je vprašanje, na katerega iščejo odgovor tudi v Svečini. Za komentar in mnenje smo vprašali doc. dr. Mihaela Klineta, s Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede:
Glede na odziv turističnega društva iz Svečine in glede na prve spravljive odzive STO-ja se zdi, da tožb ne bo, kar je tudi razumljivo. Zaplet namreč med drugim ponuja priložnost, da se dolgoročno in s pravimi prijemi iztrži več kot denar: mednarodna prepoznavnost Slovenskih goric.
Novica o potujočem srcu je dosegla tudi slovensko veleposlaništvo v Franciji, odzvali so se na zelo spravljiv in diplomatski način:
»Skupno bitje dveh src, francoskega in originala iz Slovenije. Pridite in obiščite slovensko “Srce med vinogradi v Svečini”! I feel sLOVEnia!«
Strasbourg in Alzacija sicer nista edina, ki ju je zamikalo slovensko srce. Prav tako je bilo srce iz Svečine opaženo v enem od promocijskih videov za avstrijska vina in vinske poti. O prisvajanju slovenskih srčnih vinskih kapljic smo povprašali tudi njih, obljubili so, da bodo obvestili pristojne in nam poslali odgovor. Tega smo po nekaj dneh vztrajnega opominjanja res dočakali, sporni videoposnetek pa na spletu ni več dosegljiv. Takole se v imenu Avstrijcev s pepelom posipa Willi Klinger, generalni direktor podjetja za promocijo in trženje avstrijskih vin.
Primer torej ni osamljen in zagotovo tudi ni zadnji. Bi bilo pa zanimivo videti odziv Francozov, če bi v slovenske turistične kataloge dodali kak francoski sir, morda sliko francoskih Alp, ali pa Avstrijcev, če bi s knežjim kamnom ter s sliko Celovca ali Gradca vabili obiskovalce v Slovenijo.
Med kolesarskimi društvi, delom strokovne javnosti, uporabniki koles in celo okoljevarstveniki je precej nejevolje in nasprotovanj sprožil predlog, po katerem bi uporaba čelade postala obvezna za vse kolesarje. Predlog je za zdaj zaradi vladne krize sicer končal v predalu ministrstva za infrastrukturo, a ker se je tokrat že drugič pojavil v predlogu sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu, ni izključeno, da se ne bo spet. Po sedanjem predlogu bi bila vožnja kolesa in skiroja brez čelade kaznovana s 120 evri, Slovenija pa bi tako postala prva država v Evropski uniji, ki bi sprejela takšen zakon.
Vrtec Sonce je ena od dejavnosti slovenskega šolskega društva v Celovcu. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1908, da bi spodbujalo predšolsko, šolsko, po šolsko in obšolsko dejavnost koroških Slovencev. Društvo, ki v bližini Slovenske gimnazije upravlja mladinski dom, ima 3 zasebne dvojezične vrtce - v Škofičah v Rožu, v Šentprimožu v Podjuni in v Celovcu. Vrtec Sonce obiskuje več kot 50 otrok in prostora ni dovolj za vse, ki bi vanj želeli vpisati otroke.Vrtec Sonce je obiskala Mateja Železnikar.
Današnje splošne volitve v Iranu zaznamuje tudi koronavirus. V tej državi je virus kitajske netipične pljučnice zahteval dve žrtvi, koliko je še okuženih, ni jasno. So pa oblasti v Komu zaprle vse šole in druge javne ustanove, druženja na javnih prostorih pa so kljub volitvam prepovedali tudi v prestolnici Teheran. Tudi zato je pričakovati nizko volilno udeležbo. Na tokratnih volitvah naj bi bili sicer odločilni glasovi mladih Irancev, ki so nezadovoljni z gospodarskimi razmerami v državi. Na volitvah pred štirimi leti so sicer večino glasov dobili reformisti. Iz Teherana Karmen Švegl v pogovoru z Matejo Železnikar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
NIJZ je izdal nov Zdravstveni statistični letopis Slovenije za leto 2018. Po njem v Slovenij živi 2.070.000 prebivalcev z gostoto 102 na kvadratni km. Tega leta se je rodilo 19.200 otrok, od tega 52% dečkov, zaradi nezgod je umrlo 5x več moških kot žensk, za smrt v cestnem prometu je v 26% kriva alkoholizirana oseba. Vsak dan je bolniško odsotnih 40500 oseb, Vsak prebivalec je v povprečju prejel 8,8 recepta za zdravila v vrednosti 250 evrov. O nekaterih vidikih zdravstvenega stanja pa Helena Lovinčič v pogovoru z Ivanom Erženom z NIJZ.
Letošnjo zimo so morali upravljavci smučišč zaradi pomanjkanja naravnega snega dati vse od sebe, da so za smučanje zagotovili dovolj kompaktnega snega. Na nekaterih večjih smučiščih zato obratuje omejeno število smučarskih naprav. Premoč narave pa so morala priznati tudi manjša smučišča. Na Gorenjskem pa že 52. dan obratuje manjše smučišče Rudno na obrobju Železnikov, kjer člani smučarskega centra s prostovoljnim delom zagotavljajo obratovanje smučišča. Tega so v teh počitniških dneh veseli zlasti šolarji in njihovi starši. Prispevek Aljane Jocif.
Generalna skupščina Združenih Narodov je današnji dan razglasila za svetovni dan socialne pravičnosti. Ta je ključna za doseganje miru in razvoja v družbi. Letošnji dan poteka pod geslom »Zmanjševanje neenakosti vodi v dosego večje socialne pravičnosti. Pri Združenih narodih vsako leto opozarjajo na problem revščine, neenakost med spoloma, socialno izključenost in opozarjajo na potrebo po enakih pravicah za vse družbene skupine, vključno z begunci in migranti.
Kot je znano je z novim letom začela veljati nova zakonodaja s področja minimalne plače. Zaradi mnogih vprašanj svobodni sindikati jutri, 20. februarja 2020, odpirajo svoja vrata.
Begunci in prosilci za azil, ki želijo na kateri od bank v Sloveniji odpreti plačilni račun, imajo pri tem precejšnje težave. Banke jim plačilnega računa namreč pogosto ne želijo odpreti. Pri teh strankah po oceni bank obstaja tveganje, da bodo financirale terorizem, zato so zanje uvedle strožjo politiko poslovanja. Nevladne organizacije opozarjajo, da gre v teh primerih za diskriminatorno ravnanje, v Združenju bank Slovenije pa očitke zavračajo. Več Lucija Dimnik Rikić
V 20-tih letih tega stoletja se bo delež prebivalstva, starejšega od 65 let povzpel na četrtino. Podobno se dviguje tudi delež starejših voznikov. V leto 2020 je vstopilo 22 tisoč in en voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki so že dopolnili 80 let, lani jih je bilo za 1735 manj. 80-deseti rojstni dan je tudi dan, ko preneha veljavnost vozniškega dovoljenja. Obnovitev veljavnosti zahteva zdravniški pregled, na katerem preverijo psihofizične sposobnosti starejših voznikov, ki jim potem vozniško dovoljenje podaljšajo ali pa tudi ne. O pešanju vozniških sposobnosti starejših voznikov smo se pogovarjali z Robertom Grilom iz Agencije za varnost v prometu.
Medtem ko epidemija novega koronavirusa še vedno zbuja resno zaskrbljenost po svetu, smo se posvetili tistemu delu zgodbe, ki je manj v ospredju, je pa pri nastanku in širjenju epidemij na splošno izrednega pomena. Namreč temu, kako in zakaj je do preskoka virusa na človeka pri tem najnovejšem primeru sploh prišlo. Najpogosteje se omenja tržnico divjih živali v kitajskem mestu Wuhan, kot daleč najverjetnejšega primarnega gostitelja koronavirusa pa netopirje. Kakšna je torej povezava med temi letečimi sesalci in virusnimi epidemijami?
V zadnjih tednih in mesecih smo lahko zlasti v nekaterih hrvaških medijih vse pogosteje prebirali zapise in opozorila o dogajanjih na morskem dnu na območju srednjega in južnega Jadrana. Tamkajšnji morski biologi ugotavljajo, da izginjajo oz. odmirajo nekatere vrste školjk, med njimi tudi strogo zaščiten veliki leščur. Potapljači ob nekaterih dalmatinskih otokih pravijo, da je na nekaterih območjih »tam spodaj vse mrtvo«. Pojav se širi proti severu in to, po nekaterih informacijah, precej hitro.
Veliko staršev ne ve, kaj početi z najmlajšimi v času šolskih počitnic, letošnje zimske so še posebej specifične. Nekaj jih svoje otroke odloži pri starih starših, drugi morajo zanje najti varstvo ali vzeti dopust, če pa je otrok dovolj star, da lahko dopoldneve preživi sam. Specialni pedagog in strokovnjak za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da počitnice niso »učitnice«. Poleg gibanja v naravi pa je pomemen tudi skupni čas, ki ga starši in skrbniki preživijo z najmlajšimi.
Dom Lukavci je drugi največji posebni socialno-varstveni zavod pri nas, desetletno opozarjanje na prostorsko stisko zlasti zaradi neprostovoljnih namestitev oseb z duševno motnjo, pa je končno obrodilo sadove. Konec minulega tedna so slovesno odprli nove prostore, v katerih bodo z marcem namestili 12 ljudi, ki jih k njim pošiljajo sodišča. Tako bodo odslej lahko namesto 44-h s sklepom sodišča brez privolitve v Lukavcih nudili namestitev 56. posameznikom. Nekatere so morali večkrat do zdaj nastaniti kar v jedilnici oziroma skupnih prostorih, nazadnje enega zgolj dan pred uradnim odprtjem. Za milijonsko naložbo je 800 tisoč evrov prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na nevzdržne razmere pa so dlje časa opozarjali tudi v Uradu varuha človekovih pravic. Lidija Kosi se je pogovarjala z direktorico Doma Lukavci Stanko Vozlič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska podjetja, ki se vse pogosteje srečujejo s pomanjkanjem delavcev in jih zaman iščejo doma, se že dolgo ozirajo tudi v države Zahodnega Balkana. Te so blizu, nekoč smo bili del skupne države, podobne so navade, jezik. Zanimanje iskalcev zaposlitve v Srbiji je veliko, že zdaj jih v Sloveniji precej prek 10 000, a tudi tu je kadrovski bazen vse manjši. Kljub novemu sporazumu med Slovenijo in Srbijo pa pri zaposlovanju ostajajo številne birokratske ovire, v obeh državah.
V Slovenskem kmetijstvu imamo veliko uspešnih, inovativnih individualnih poslovnih zgodb. Težava pa je povezovanje in sodelovanje kmetijskih proizvajalcev in ponudnikov živil v večje strukture. Nekaj primerov dobrih praks se sicer razvija predvsem na komercialno prodajnem povezovanju. Dejstvo pa je, da v tem programskem obdobju v zvezi s povezovanjem za lažji nastop na trgu ni bilo bistvenega napredka. Kje so težave in kakšne so prednosti tako za proizvajalce kot kupce? V pogovoru z Jernejko Drolec.
Stanovanjski zakon bi moral v tem času že v drugo javno obravnavo. Med drugim bi, kot je napisan, omogočil dvig najemnin in na drugi strani ustrezno povečanje subvencij vsem, ki si dviga ne bi mogli privoščiti. Združenje stanovanjskih skladov v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je takoj po odstopu premierja poslanskim skupinam poslalo prošnjo vsaj za zvišanje točke neprofitne najemnine in na drugi strani subvencij. Prošnja je že tretja od 2016. Stanovanjski skladi namreč z zdajšnjo neprofitno najemnino pogosto ne morejo pokriti niti stroškov lastnega delovanja, kaj šele da bi gradili nove soseske. Katere rešitve so nujne? Ali vemo, kakšen bi bil obljubljeni sistemski vir za stanovanjsko politiko? Kaj se dogaja Ljubljani, kjer bodo na trgu kmalu ponujena razkošna stanovanja, javnih najemnih pa bo vedno premalo? O tem se je z direktorjem JJS MOL Sašom Rinkom pogovarjala Maja Derčar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov