Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tropski pragozd, ki prekriva mehiški polotok Jukatan, je razkril nova spoznanja o nekdaj cvetoči majevski civilizaciji. Skupina slovenskih in mehiških arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU se je raziskav tokrat lotila ob pomoči laserskega slikanja terena iz zraka. Lidarski posnetki so razkrili osupljivo gostoto poselitve in do zadnjega kotička obdelano pokrajino. Vse kaže, da je bila previsoka naselitev eden od možnih vzrokov za nenaden in nagel propad civilizacije starih Majev.
Foto: Lidarski posnetek mesta Chactun in okolice, vizualizacija Žiga Kokalj, ZRC SAZU
Slovenski arheologi so odkrili sledi o naglem naraščanju majevskega prebivalstva
Mehiški polotok Jukatan, ki ga danes gosto prerašča tropski pragozd, je bil pred več kot tisočletjem temeljito obdelan, naselitev pa izjemno gosta. To so najnovejše ugotovitve skupine slovenskih arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ključno vlogo pri raziskavah je imela lidarska tehnologija, ki omogoča lasersko snemanje iz zraka in lahko prikaže strukture, ki se skrivajo pod rastjem in celo pod plastjo zemlje, prostemu očesu pa so povsem nevidne. Arheologi so tako dobili v roke zemljevid, na podlagi katerega je bilo odločanje o tem, kje kopati, neprimerljivo lažje.
Z raziskovanjem majevske civilizacije v odmaknjenih predelih polotoka Jukatan se prof. Ivan Šprajc ukvarja že več kot 20 let. Zelo je denimo odmevalo odkritje treh prej povsem neznanih majevskih mest v letih 2013 in 2014. Prav njihovo širšo okolico, območje, veliko 200 km², so lani slikali z lidarjem. Takoj je raziskovalce presenetila izjemno gosta naselitev, mnogo višja, kot so domnevali prej.
Lidarski posnetki mesta Chactun in njegove okolice
foto: ZRC SAZU
Poleg ostankov stavb najrazličnejših velikosti so odkrili, da so Maji za kmetijstvo izkoristili skoraj vsak košček zemlje. Našli so namreč izredno veliko količino teras, parcelne zidove, rezervoarje za vodo, umetno spremenjena naravna jezerca, kanale v mokriščih. Vse to kaže na izredno izpopolnjeno kmetijsko tehnologijo, ki je Majem omogočala preživetje v deželi tropskega pasu, prepredeni z močvirji.
Izredno veliko število teras nakazuje tudi že morebitne vzroke za nagel propad majevske civilizacije. V pretežno nižinski in gričevnati pokrajini je bilo skoraj vsako pobočje spremenjeno v terase, celo tam, kjer zemlja ni bila rodovitna. To kaže na to, da je pridelava zadostnih količin hrane postajala vse pomembnejša. Ivan Šprajc izpostavlja, da vsi indici za zdaj kažejo na to, da se je število prebivalcev v zadnjih stoletjih poznega klasičnega obdobja, torej med 6. in 10. stoletjem, hitro povečevalo. Prevelika naseljenost območja je tako, še posebej v navezavi s sušami, ki so prispevale h krizi, med prepričljivejšimi vzroki za nenaden in nagel propad majevske civilizacije.
V okviru triletnega projekta, ki ga financirajo Agencija za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije in vrsta zasebnih donatorjev, so pregledali severno polovico z lidarjem posnetega terena, prihodnje leto pa se bodo odpravili še na južni del.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tropski pragozd, ki prekriva mehiški polotok Jukatan, je razkril nova spoznanja o nekdaj cvetoči majevski civilizaciji. Skupina slovenskih in mehiških arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU se je raziskav tokrat lotila ob pomoči laserskega slikanja terena iz zraka. Lidarski posnetki so razkrili osupljivo gostoto poselitve in do zadnjega kotička obdelano pokrajino. Vse kaže, da je bila previsoka naselitev eden od možnih vzrokov za nenaden in nagel propad civilizacije starih Majev.
Foto: Lidarski posnetek mesta Chactun in okolice, vizualizacija Žiga Kokalj, ZRC SAZU
Slovenski arheologi so odkrili sledi o naglem naraščanju majevskega prebivalstva
Mehiški polotok Jukatan, ki ga danes gosto prerašča tropski pragozd, je bil pred več kot tisočletjem temeljito obdelan, naselitev pa izjemno gosta. To so najnovejše ugotovitve skupine slovenskih arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ključno vlogo pri raziskavah je imela lidarska tehnologija, ki omogoča lasersko snemanje iz zraka in lahko prikaže strukture, ki se skrivajo pod rastjem in celo pod plastjo zemlje, prostemu očesu pa so povsem nevidne. Arheologi so tako dobili v roke zemljevid, na podlagi katerega je bilo odločanje o tem, kje kopati, neprimerljivo lažje.
Z raziskovanjem majevske civilizacije v odmaknjenih predelih polotoka Jukatan se prof. Ivan Šprajc ukvarja že več kot 20 let. Zelo je denimo odmevalo odkritje treh prej povsem neznanih majevskih mest v letih 2013 in 2014. Prav njihovo širšo okolico, območje, veliko 200 km², so lani slikali z lidarjem. Takoj je raziskovalce presenetila izjemno gosta naselitev, mnogo višja, kot so domnevali prej.
Lidarski posnetki mesta Chactun in njegove okolice
foto: ZRC SAZU
Poleg ostankov stavb najrazličnejših velikosti so odkrili, da so Maji za kmetijstvo izkoristili skoraj vsak košček zemlje. Našli so namreč izredno veliko količino teras, parcelne zidove, rezervoarje za vodo, umetno spremenjena naravna jezerca, kanale v mokriščih. Vse to kaže na izredno izpopolnjeno kmetijsko tehnologijo, ki je Majem omogočala preživetje v deželi tropskega pasu, prepredeni z močvirji.
Izredno veliko število teras nakazuje tudi že morebitne vzroke za nagel propad majevske civilizacije. V pretežno nižinski in gričevnati pokrajini je bilo skoraj vsako pobočje spremenjeno v terase, celo tam, kjer zemlja ni bila rodovitna. To kaže na to, da je pridelava zadostnih količin hrane postajala vse pomembnejša. Ivan Šprajc izpostavlja, da vsi indici za zdaj kažejo na to, da se je število prebivalcev v zadnjih stoletjih poznega klasičnega obdobja, torej med 6. in 10. stoletjem, hitro povečevalo. Prevelika naseljenost območja je tako, še posebej v navezavi s sušami, ki so prispevale h krizi, med prepričljivejšimi vzroki za nenaden in nagel propad majevske civilizacije.
V okviru triletnega projekta, ki ga financirajo Agencija za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije in vrsta zasebnih donatorjev, so pregledali severno polovico z lidarjem posnetega terena, prihodnje leto pa se bodo odpravili še na južni del.
Svetovni dan voda je letos posvečen pospeševanju sprememb za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu. Dostopnost pa je tudi stvar informiranja. V Sloveniji je v večini primerov pitna voda visokokakovostna, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah. Da se to ne bi dogajalo, so se pri Društvu ekologi brez meja odločili za kartiranje slovenskih javno dostopnih pitnikov in za informiranje ljudi o lokaciji teh pitnikov. Več v pogovoru Cirile Štuber s Katjo Sreš iz Društva ekologi brez meja.
Prvič po ruskem napadu na Ukrajino je na državniški obisk v Moskvo prišel kitajski predsednik Ši Džinping. Tridnevno srečanje z ruskim kolegom Putinom sta odprla z neformalnimi pogovori na temo ukrajinske krize, ki so bili – po besedah Kremlja – resni in temeljiti. Pretresla sta kitajski načrt za mir, ki po mnenju Ukrajine in njenih zaveznikov nima resne perspektive. Drugi dan je namenjen uradnim pogovorom o dvostranskih vprašanjih. Kitajska ima na Rusijo velik vpliv, veliko vprašanje pa je, če ga bo uporabila za končanje vojne. Obstaja celo strah, da bi Rusiji pomagala z dobavami orožja. O teh temah smo se na Prvem pogovarjali z Matejem Hrastarjem.
Današnji svetovni dan Downovega sindroma poteka pod geslom »Z nami, ne za nas", ki poudarja, da ljudje z Downovim sindromom želijo sami odločati o svoji usodi. Kljub zakonodaji jim pri nas še vedno ne zagotavljamo vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, opozarjajo v Društvu Downov sindrom Slovenija – to pa bi tem ljudem omogočalo samostojnost in boljšo vključenost v okolje v katerem živijo. Ob današnjem svetovnem dnevu so pripravili tudi pohode z baloni po 21-ih mestih po Sloveniji. Prispevek Petre Medved.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pretekli teden napovedal šolsko reformo, ki vsebuje prenovo učnih načrtov, digitalizacijo, omenil pa je tudi morebitne spremembe ocenjevanja in preverjanja znanja. Strokovnjaki s področja pedagogike in duševnega zdravja so nanj v začetku meseca naslovili odprto pismo, saj jih skrbi, da je šolska reforma zastavljena preveč površno. Pismo je podpisalo več kot 40 posameznikov in organizacij.
Svet že nekaj časa z začudenjem in strahom spremlja hiter razvoj novih tehnologij umetne inteligence, ki vse več stvari zmorejo same, za svoje delovanje pa vse manj potrebujejo človeka. Ena takšnih tehnologij je tudi Chat GPT – program, ki pozna odgovore na še tako zapletena vprašanja. Ob tem se zato mnogi sprašujejo, kaj to pomeni za njihove službe, pa tudi kaj za šolstvo. Mladi so njegovo znanje namreč zelo hitro pograbili. Kljub njegovemu hitremu razvoju raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan Marko Grobelnik poudarja, da program še vedno pogosto zgolj hlini znanje, saj besedil ne razume v celoti. “Chat GPT se obnaša kot zelo pameten sogovornik, ki ga lahko marsikaj vprašamo, vedno pa moramo biti malo v dvomu, ali je napisano vse točno ali ne,” je dejal Grobelnik. Z njim se je pogovarjal Rene Markič.
Generalna skupščina Združenih narodov je za mednarodni dan sreče razglasila 20. marec, ki letos poteka pod geslom "Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni". Smo v obdobju številnih znanstvenih raziskav, tudi knjig za samopomoč. Pred desetletjem je izšlo prvo Svetovno poročilo o sreči, ki ga izdaja OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države. Ob mednarodnem dnevu sreče Statistični urad Republike Slovenije predstavlja podatke, ki pravijo, da se je v Sloveniji delež srečnih ljudi zvišal. Podatke je komentirala tudi dr. Andreja Avsec s Filozofske fakultete v Ljubljani.
V Sloveniji je okoli 200.000 registriranih ščitničnih bolnikov, zdravniki letno odkrijejo še približno 4000 novih. Združujejo se v društvu Metuljčica, ki vsako leto pripravi tudi Dan ščitnice. O dogajanju na tokratnem dogodku, simptomih, odkrivanju in zdravljenju bolezni ščitnice je Andreja Čokl govorila s podpredsednico društva Metuljčica Klavdijo Eržen.
Po več kot 28 letih na vrhu sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ta teden Konrad Kuštrin tudi uradno končal svoj sedmi mandat. Novi predsednik je postal Damjan Polh, ki je tudi sicer dolga leta sodeloval s Kuštrinom. V pogovoru s Heleno Lovinčič sta se pogovarjala o njegovi zapuščini, o glavnih dosežkih Fidesa za zdravnike, ki so mnogo več kot samo višja plača. Kot vedno, je tudi tokrat spregovoril brez dlake na jeziku.
V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.
Z lanskim začetkom šolskega leta je podružnična šola v Osilnici zaradi premalo učencev morala zapreti vrata. Pogovor z učiteljico Tino Južnič in dvema izmed osmih otrok, ki se morajo zdaj v osnovno šolo voziti v Faro, smo morali tako posneti, saj se v šolo odpravljajo ob sedmih zjutraj, vračajo pa se okoli pol štirih popoldne. Minuli teden jih je obiskal Marko Škrlj.
Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.
Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!
V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.
Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.
Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.
Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.
Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.
Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.
Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer
Neveljaven email naslov
