Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tropski pragozd, ki prekriva mehiški polotok Jukatan, je razkril nova spoznanja o nekdaj cvetoči majevski civilizaciji. Skupina slovenskih in mehiških arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU se je raziskav tokrat lotila ob pomoči laserskega slikanja terena iz zraka. Lidarski posnetki so razkrili osupljivo gostoto poselitve in do zadnjega kotička obdelano pokrajino. Vse kaže, da je bila previsoka naselitev eden od možnih vzrokov za nenaden in nagel propad civilizacije starih Majev.
Foto: Lidarski posnetek mesta Chactun in okolice, vizualizacija Žiga Kokalj, ZRC SAZU
Slovenski arheologi so odkrili sledi o naglem naraščanju majevskega prebivalstva
Mehiški polotok Jukatan, ki ga danes gosto prerašča tropski pragozd, je bil pred več kot tisočletjem temeljito obdelan, naselitev pa izjemno gosta. To so najnovejše ugotovitve skupine slovenskih arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ključno vlogo pri raziskavah je imela lidarska tehnologija, ki omogoča lasersko snemanje iz zraka in lahko prikaže strukture, ki se skrivajo pod rastjem in celo pod plastjo zemlje, prostemu očesu pa so povsem nevidne. Arheologi so tako dobili v roke zemljevid, na podlagi katerega je bilo odločanje o tem, kje kopati, neprimerljivo lažje.
Z raziskovanjem majevske civilizacije v odmaknjenih predelih polotoka Jukatan se prof. Ivan Šprajc ukvarja že več kot 20 let. Zelo je denimo odmevalo odkritje treh prej povsem neznanih majevskih mest v letih 2013 in 2014. Prav njihovo širšo okolico, območje, veliko 200 km², so lani slikali z lidarjem. Takoj je raziskovalce presenetila izjemno gosta naselitev, mnogo višja, kot so domnevali prej.
Lidarski posnetki mesta Chactun in njegove okolice
foto: ZRC SAZU
Poleg ostankov stavb najrazličnejših velikosti so odkrili, da so Maji za kmetijstvo izkoristili skoraj vsak košček zemlje. Našli so namreč izredno veliko količino teras, parcelne zidove, rezervoarje za vodo, umetno spremenjena naravna jezerca, kanale v mokriščih. Vse to kaže na izredno izpopolnjeno kmetijsko tehnologijo, ki je Majem omogočala preživetje v deželi tropskega pasu, prepredeni z močvirji.
Izredno veliko število teras nakazuje tudi že morebitne vzroke za nagel propad majevske civilizacije. V pretežno nižinski in gričevnati pokrajini je bilo skoraj vsako pobočje spremenjeno v terase, celo tam, kjer zemlja ni bila rodovitna. To kaže na to, da je pridelava zadostnih količin hrane postajala vse pomembnejša. Ivan Šprajc izpostavlja, da vsi indici za zdaj kažejo na to, da se je število prebivalcev v zadnjih stoletjih poznega klasičnega obdobja, torej med 6. in 10. stoletjem, hitro povečevalo. Prevelika naseljenost območja je tako, še posebej v navezavi s sušami, ki so prispevale h krizi, med prepričljivejšimi vzroki za nenaden in nagel propad majevske civilizacije.
V okviru triletnega projekta, ki ga financirajo Agencija za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije in vrsta zasebnih donatorjev, so pregledali severno polovico z lidarjem posnetega terena, prihodnje leto pa se bodo odpravili še na južni del.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tropski pragozd, ki prekriva mehiški polotok Jukatan, je razkril nova spoznanja o nekdaj cvetoči majevski civilizaciji. Skupina slovenskih in mehiških arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU se je raziskav tokrat lotila ob pomoči laserskega slikanja terena iz zraka. Lidarski posnetki so razkrili osupljivo gostoto poselitve in do zadnjega kotička obdelano pokrajino. Vse kaže, da je bila previsoka naselitev eden od možnih vzrokov za nenaden in nagel propad civilizacije starih Majev.
Foto: Lidarski posnetek mesta Chactun in okolice, vizualizacija Žiga Kokalj, ZRC SAZU
Slovenski arheologi so odkrili sledi o naglem naraščanju majevskega prebivalstva
Mehiški polotok Jukatan, ki ga danes gosto prerašča tropski pragozd, je bil pred več kot tisočletjem temeljito obdelan, naselitev pa izjemno gosta. To so najnovejše ugotovitve skupine slovenskih arheologov pod vodstvom prof. Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Ključno vlogo pri raziskavah je imela lidarska tehnologija, ki omogoča lasersko snemanje iz zraka in lahko prikaže strukture, ki se skrivajo pod rastjem in celo pod plastjo zemlje, prostemu očesu pa so povsem nevidne. Arheologi so tako dobili v roke zemljevid, na podlagi katerega je bilo odločanje o tem, kje kopati, neprimerljivo lažje.
Z raziskovanjem majevske civilizacije v odmaknjenih predelih polotoka Jukatan se prof. Ivan Šprajc ukvarja že več kot 20 let. Zelo je denimo odmevalo odkritje treh prej povsem neznanih majevskih mest v letih 2013 in 2014. Prav njihovo širšo okolico, območje, veliko 200 km², so lani slikali z lidarjem. Takoj je raziskovalce presenetila izjemno gosta naselitev, mnogo višja, kot so domnevali prej.
Lidarski posnetki mesta Chactun in njegove okolice
foto: ZRC SAZU
Poleg ostankov stavb najrazličnejših velikosti so odkrili, da so Maji za kmetijstvo izkoristili skoraj vsak košček zemlje. Našli so namreč izredno veliko količino teras, parcelne zidove, rezervoarje za vodo, umetno spremenjena naravna jezerca, kanale v mokriščih. Vse to kaže na izredno izpopolnjeno kmetijsko tehnologijo, ki je Majem omogočala preživetje v deželi tropskega pasu, prepredeni z močvirji.
Izredno veliko število teras nakazuje tudi že morebitne vzroke za nagel propad majevske civilizacije. V pretežno nižinski in gričevnati pokrajini je bilo skoraj vsako pobočje spremenjeno v terase, celo tam, kjer zemlja ni bila rodovitna. To kaže na to, da je pridelava zadostnih količin hrane postajala vse pomembnejša. Ivan Šprajc izpostavlja, da vsi indici za zdaj kažejo na to, da se je število prebivalcev v zadnjih stoletjih poznega klasičnega obdobja, torej med 6. in 10. stoletjem, hitro povečevalo. Prevelika naseljenost območja je tako, še posebej v navezavi s sušami, ki so prispevale h krizi, med prepričljivejšimi vzroki za nenaden in nagel propad majevske civilizacije.
V okviru triletnega projekta, ki ga financirajo Agencija za raziskovalno dejavnosti Republike Slovenije in vrsta zasebnih donatorjev, so pregledali severno polovico z lidarjem posnetega terena, prihodnje leto pa se bodo odpravili še na južni del.
Ob prvem šolskem dnevu smo na pogovor o 'brezplačni' šoli, težavah v slovenskem šolstvu in sodelovanju staršev s šolo povabili Laro Romih, predsednico Zveze aktivov svetov staršev Slovenije in mamo treh šolajočih se otrok.
Začenja se novo šolsko leto za osnovnošolce in dijake, v šolske klopi bo prvič sedlo tudi nekaj manj kot 21 tisoč prvošolk in prvošolcev. Ti so še posebej ranljivi udeleženci v prometu in policija je tudi letos okrepila nadzor prometa v okolici šol in vrtcev. Govorili smo z Ivanom Kapunom, vodjo sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, in upokojenim inštruktorjem varne vožnje Brankom Leganom.
Pogovor z radijskim novinarjem in odličnim poznavalcem Tomažem Gerdenom ob smrti zadnjega sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova in obletnici smrti princese Diane.
Na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju v Ljubljani si lahko do 17. oktobra ogledate razstavo Vse je v naših rokah. Razstava, ki jo je pripravila Hiša znakovnega jezika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, predstavlja izzive izgube sluha ter izpostavlja največje dosežke v 90-letni zgodovini gluhe skupnosti pri nas. Več o razstavi v prispevku Petre Medved.
Ena vročih tem tega poletja je bila napoved o obveznem digitalnem vodenju evidence delovnega časa – poenostavljeno rečeno »štempljanje«. Ministrstvo za delo je dopolnilo zakonodajo s tega področja – glavni povod pa številne kršitve s tega področja. Delovna inšpekcija ugotavlja, da je največ kršitev v gradbeništvu, v trgovini ter v gostinstvu in hotelirstvu.
Italijanska pokrajina Salento, ki leži na 'peti' italijanskega škornja, slovi po peščenih plažah in taranti. Gre za glasbo in ples, ki naj bi nekoč zdravila ponorele zaradi pika strupene tarantele. Obnorelih tudi danes ne manjka – a le zaradi festivala Noč tarante, ki je minuli konec tedna tja že petindvajsetič privabil na sto tisoče ljubiteljev, pa tudi italijanske in svetovne zvezdnike. Na najbolj množičnem etno dogodku v Evropi je bil Janko Petrovec.
Pomanjkanje nastanitev ni prisotno zgolj na zasebnem trgu, z njim se soočajo tudi študentskih domovi. V Ljubljani se je za bivanje v študentskem domu v prihodnjem študijskem letu tako vpisalo 2000 več študentov od razpoložljivih postelj. O velikem presežku prijav poročajo tudi z obale. Najmanj problematične pa so razmere v Mariboru, a tudi tu poročajo o trendu večanja števila prijav.
Slovenija velja za državo s pestrim naborom festivalov vseh žanrov, saj ima skoraj vsak večji kraj vsaj enega. Letos so se prvič po dveh letih ponovno zvrstili različni festivali brez omejitev, kjer lahko spremljamo vrhunske glasbene ustvarjalce, umetniške kreativce, okusimo kulinariko in odkrivamo slovensko tradicijo. Kako je obdobje karantene vplivalo na organizatorje, nastopajoče in na udeležence festivalov v prispevku Lane Furlan, ki ga prebrala Lucija Fatur.
Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Najbolj sveža novice izpod Triglava nam je zaupal dr. Jure Tičar, ki se je tam mudil v tem tednu skupaj s kolegi z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Raziskovali so podledeniške karbonatne sedimente, ki jih je umikajoči se ledenik razkril. Njihova prisotnost pa nakazuje, da se vse od konca zadnje ledene dobe pred 10 000 leti Triglavski ledenik še nikoli ni stalil. Redne letne meritve njegovega obsega bodo sicer – tako kot vsako leto - opravili konec septembra.
RTV Slovenija je v četrtek v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pripravila posebno dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za slovenske gasilce, v kateri so zbirali sredstva za nakup nove gasilske opreme. Med oddajo so po podatkih MMC RTVSLO zbrali 790.915 evrov. Jure K. Čokl je poklical poveljnika GZS Francija Petka in ga vprašal, ali je pričakoval tak odziv in kako se GZS pripravlja na morebitne podobne požare v prihodnosti.
Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.
Ob premieri novega slovenskega avtorskega pop-rock muzikala Povodni mož, se glasbena urednica Alja Kramar pogovarja z avtorjema, glasbenico Neisho in besedilopiscem Ambrožem Kvartičem.
O digitalnih tehnologijah v kmetijstvu smo se v našem mobilnem studiu v Gornji Radgoni pogovarjali s tremi uglednimi strokovnjaki, in sicer s profesorjem Matjažem Mihljem iz katedre za merjenja in robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, doktorjem Petrom Berkom z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede ter Tilnom Gošnjakom iz podjetja PEK Automotive.
V terenskem studiu v Gornji Radgoni se nam je pridružil tudi kleni kmet Franc Štih iz Noršincev. Štihova kmetija je ena največjih pridelovalk pšenice pri nas. Gospod Franc pravi, da bi moral kmet za kilogram pšenice dobiti toliko kot stane žemlja in da bi bila lahko Slovenija samooskrbna, če bi država bolj prisluhnila kmetu in mu namesto subvencij raje pošteno plačala za pridelke. Štihovi so specializirani za poljedelstvo, vse bolj pa se usmerjajo tudi v pridelavo vrtnin, tudi čebule, ki jo prav tako uvažamo. Kot pravi Franc, si pri pridelavi pomagajo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo in v zadnjem času celo z dronom.
Med 18. in 28. avgustom 2022 bo v starem mestnem jedru Kranja potekal že 19. Jazz kamp Kranj, ki ga organizirata džezovski kitarist Primož Grašič in trobentač Gregor Grašič. Festivalski program bo tudi letos zelo raznolik, obeta se namreč kar enajst koncertov. Tradicionalno med uvodne dogodke Jazz Kampa Kranj spada tudi fotografska razstava, ki je na ogled od 17. avgusta v Cafe Galeriji Pungert.
Dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena sociologinja in filozofinja, se je pred kratkim vrnila iz Južne Amerike. V Argentini so namreč letos prevedli dve njeni knjigi, Strast do nevednosti in Tiranija izbire, lani pa knjigo Tek na mestu. Predstavljala jih je na enem največjih festivalov neodvisnih založnikov špansko govorečih držav. Z dr. Salecl se je o tem dogodku in splošnem stanju v Argentini pogovarjala Darja Groznik.
Slovenska ekipa s štirimi dijaki se je danes vrnila iz Indonezije, kjer je ob strogih zdravstvenih varnostnih ukrepih potekala 34. mednarodna računalniška olimpijada. Poleg omembe je Slovenija letos prvič prejela tudi zlato odličje. Benjamin Bajd je v preteklih letih na tovrstnem tekmovanju že dosegel 2 bronasti in srebrno odličje, letos pa je bil med najboljšimi in je prejel zlato.
Po dveh covidnih letih se zdravstvena dejavnost vrača v normalen tempo, tudi transplantacijska dejavnost, ki je v Sloveniji na visokem nivoju. Samo v prvih sedmih mesecih letos so v ljubljanskem UKC presadili 75 organov, v prejšnjih letih v vsem letu dobrih 100. Potrebe po organih še vedno presegajo dostopnost darovalcev, zato poteka tudi izmenjava organov z nekaterimi drugimi evropskimi državami. Več v prispevku Katje Arhar, ki se je pogovarjala z direktorjem Slovenia Transplanta Andrejem Gadžijevom.
Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih se ponovno vrstijo opozorila o tem, da pomembna vprašanja sedanjosti in prihodnosti, kot so prekarnost, bivanjska vprašanja in problematika podnebnih sprememb, negativno vplivajo na mlade. Kljub temu, da številni mladi zapustijo Slovenijo ter odidejo živet in študirat v tujini, velika večina še vedno svojo prihodnost vidi v Sloveniji. Letošnja tema mednarodnega dneva je medgeneracijska solidarnost in s pametno zaposlitveno politiko bi bilo po mnenju mladih dovolj priložnosti za vse, tako za mlajše kot za starejše.
Lani je policiji prijavilo goljufijo 168 oškodovancev pri spletnih kripto naložbenih goljufijah, ki so skupaj izgubili 7 milijonov evrov. Spletna naložbena goljufija se lahko zgodi vsakomur, ki išče naložbene priložnosti na spletu, še zlasti, računalniško in spletno manj veščim. V želji, da bi koga obvarovali pred spletno naložbeno goljufijo, predstavljamo strategije spletnih goljufov in napotke za ravnanje za tiste, ki so že nasedli.
Neveljaven email naslov
