Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana ob svetovnem dnevu hrane na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih, kajti te količine še naprej nedopustno rastejo. Kaj se je tam dogajalo je preverila Jernejka Drolec.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana danes dopoldne ob svetovnem dnevu hrane na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih, kajti te količine še naprej nedopustno rastejo. Kaj se je tam dogajalo je preverila Jernejka Drolec.
815 milijonov ljudi na Zemlji je lačnih. Tako ugotavljajo na Organizaciji Združenih narodov za hrano in kmetijstvo FAO. Število lačnih je v zadnjih dveh letih zraslo za 38 milijonov – predvsem po zaslugi vojnih spopadov in klimatskih sprememb. Da je lakota tudi glavni povod migracij, pa so poudarjali na konferenci ob današnjem svetovnem dnevu hrane v Rimu.
Medtem ko je vsak deveti Zemljan lačen, svet zavrže kar tretjino proizvedene hrane. Ta podatek je bil konec tedna tudi na dnevnem redu kmetijskih ministrov industrijsko najrazvitejših držav sveta G7 v Bergamu, kjer so se udeleženci zavezali, da bodo iz spon lakote do leta ’30 rešili pol milijarde ljudi. To nameravajo doseči z razvojem tehnoloških partnerstev med bogatimi in revnimi, prenosom dobrih praks v Afriko, povečanjem transparentnosti cen na trgu hrane in njegovim nadzorom.
Visoki predstavniki G7 so se udeležili tudi današnje konference na rimskem sedežu FAO, kjer je italijanski kmetijski minister Maurizio Martina izpostavil tesno povezanost med pomanjkanjem hrane in obsegom migracij v svetu. Papež Frančišek je med slavnostnim nagovorom kot glavna razloga za lakoto in posledične migracije izpostavil vojne spopade in okoljske spremembe, ter posredno okrcal Združene države, ki so se umaknile iz Pariškega sporazuma:
Moramo spremeniti svoj življenjski slog, tako pri pravilih proizvodnje kot pri potrošniških navadah, saj zdaj izgubimo in zavržemo preveč hrane. Tega nihče ne sme prelagati na druge. Tako papež, ki je svetovno politiko pozval, naj v humanitarni besednjak doda evangelijsko pojmovanje ljubezni, saj ta navdihuje pravičnost in nesebično pomoč.
Na konferenci smo še slišali, da tri četrtine lačnih živi na podeželju. Pomanjkanje hrane je v mesta pognalo 740 milijonov ljudi, v tujino pa 240 milijonov migrantov. Teh je zdaj 40 odstotkov več kot leta 2000.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana ob svetovnem dnevu hrane na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih, kajti te količine še naprej nedopustno rastejo. Kaj se je tam dogajalo je preverila Jernejka Drolec.
Ekologi brez meja so v sodelovanju s Snago Ljubljana danes dopoldne ob svetovnem dnevu hrane na ljubljanskem Mesarskem mostu s protestom zabojnikov opozarjali mimoidoče na problematiko zavržene hrane v gospodinjstvih, kajti te količine še naprej nedopustno rastejo. Kaj se je tam dogajalo je preverila Jernejka Drolec.
815 milijonov ljudi na Zemlji je lačnih. Tako ugotavljajo na Organizaciji Združenih narodov za hrano in kmetijstvo FAO. Število lačnih je v zadnjih dveh letih zraslo za 38 milijonov – predvsem po zaslugi vojnih spopadov in klimatskih sprememb. Da je lakota tudi glavni povod migracij, pa so poudarjali na konferenci ob današnjem svetovnem dnevu hrane v Rimu.
Medtem ko je vsak deveti Zemljan lačen, svet zavrže kar tretjino proizvedene hrane. Ta podatek je bil konec tedna tudi na dnevnem redu kmetijskih ministrov industrijsko najrazvitejših držav sveta G7 v Bergamu, kjer so se udeleženci zavezali, da bodo iz spon lakote do leta ’30 rešili pol milijarde ljudi. To nameravajo doseči z razvojem tehnoloških partnerstev med bogatimi in revnimi, prenosom dobrih praks v Afriko, povečanjem transparentnosti cen na trgu hrane in njegovim nadzorom.
Visoki predstavniki G7 so se udeležili tudi današnje konference na rimskem sedežu FAO, kjer je italijanski kmetijski minister Maurizio Martina izpostavil tesno povezanost med pomanjkanjem hrane in obsegom migracij v svetu. Papež Frančišek je med slavnostnim nagovorom kot glavna razloga za lakoto in posledične migracije izpostavil vojne spopade in okoljske spremembe, ter posredno okrcal Združene države, ki so se umaknile iz Pariškega sporazuma:
Moramo spremeniti svoj življenjski slog, tako pri pravilih proizvodnje kot pri potrošniških navadah, saj zdaj izgubimo in zavržemo preveč hrane. Tega nihče ne sme prelagati na druge. Tako papež, ki je svetovno politiko pozval, naj v humanitarni besednjak doda evangelijsko pojmovanje ljubezni, saj ta navdihuje pravičnost in nesebično pomoč.
Na konferenci smo še slišali, da tri četrtine lačnih živi na podeželju. Pomanjkanje hrane je v mesta pognalo 740 milijonov ljudi, v tujino pa 240 milijonov migrantov. Teh je zdaj 40 odstotkov več kot leta 2000.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Potem ko so potrošniške organizacije v preteklih desetletjih že uspešno dosegle prepoved napačnih trditev pri izdelkih, jih ta naloga še čaka na področju storitev. Zeleno letenje je tak bistroumni nesmisel, s katerim poskušajo letalske družbe od potrošnikov iztisniti še kak dodaten evro.
Črnogorski predsednik Jakov Milatović bo danes nadaljeval posvetovanja s predstavniki parlamentarnih strank, o katerih bo podelil mandat za sestavo nove vlade. Po pričakovanjih naj bi novi mandatar postal vodja gibanja Evropa zdaj Milojko Spajić, ki se o novi koaliciji pogaja tudi s prosrbsko in prorusko koalicijo strank. Kot je Jakov Milatović povedal v intervjuju našemu balkanskemu dopisniku Boštjanu Anžinu, pričakuje vlado, ki bo končala blokado evropske poti in poskrbela, da bo Črna gora v nekaj letih nova članica Evropske unije.
Rezultati 25-letnega štetja in opazovanja štorkelj kažejo, da populacija v Sloveniji raste, njihova bivališča pa se pomikajo z vzhoda proti zahodu. Cirila Štuber se je o štorkljah v Sloveniji pogovarjala z Uršo Gajšek iz DOPPS. Foto: Urša Gajšek
Letna inflacija se umirja, julija je bila 6,1 odstotna. Po metodologiji Eurostata, ki zagotavlja primerljivost med državami Evropske unije pa še nižja, in sicer 5,7 odstotna. Na upad so vplivali cenejši energenti, medtem ko je hrana še vedno za dobro desetino dražja kot lani. Pričakovati je nadaljevanje umirjanje inflacije, inflacijski pritiski bodo občutnejši pri storitvah, saj so povezani s povečanjem plač in visoko zaposlenostjo, komentira Milan Damjanovič iz analitskega centra Banke Slovenije.
Zadnjo nedeljo v juliju smo obeleževali mednarodni dan barij. Barja so vrsta mokrišč, ki je pomembna predvsem za ohranjanje biotske pestrosti, pa tudi za blažitev podnebnih sprememb. Ljudje pa se premalokrat zavedamo njihove pomembnosti, saj so prav zaradi človeške dejavnosti vedno bolj ogrožena. Več o pomembnosti barij je Lani Furlan povedal dr. Mihael Jožef Toman, profesor za ekologijo in varstvo celinskih voda na biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani in podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda.
Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.
Neveljaven email naslov