Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.
Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji
Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.
Okoli 40 odstotna udeležba v Lombardiji – za večjo avtonomijo pa več kot 95 odstotkov glasov. Predsednik dežele Roberto Maroni ima zdaj mandat za pogajanja z Rimom: doma bi rad zadržal polovico od 54 milijard evrov razlike med vplačanimi davki in denarjem, ki ga Rim v Lombardijo vrne. Hoče tudi več pristojnosti pri varnostni in migrantski politiki, na mednarodnem in raziskovalnem področju, s čimer hoče doseči večjo kompetitivnost izvoza.
Zahtevali bomo davčni federalizem, v Venetu pa mora ostati 90 odstotkov vplačanih davkov.« Tako predsednik te dežele Luca Zaia, kjer je glasovalo 57 odstotkov volivcev – dobrih 98 odstotkov Za večjo avtonomijo. Zaia zahteva tudi proste roke pri delovni zakonodaji in industrijski razvojni politiki.
Med osmimi deželami bogatega italijanskega severa so tri avtonomne že po ustavi. Četrta, Emilija Romanja, se že pogaja za večjo avtonomijo, Lombardija in Veneto bosta na to pot stopili zdaj – podobno napoveduje še sedma, Ligurija.
Rezultat včerajšnjih referendumov utrjuje premoč desnosredinske strankarske naveze pred novembrskimi volitvami na Siciliji in pomladanskimi parlamentarnimi volitvami.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.
Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji
Volivci italijanskih dežel Lombardija in Veneto, ki ju vodi desničarska Severna liga, so včeraj odločali o večji regionalni avtonomiji. Referenduma, ki je imel posvetovalno vrednost, se je udeležilo zmerno število volivcev, ki pa so skoraj plebiscitarno glasovali za več samostojnosti. V igri sta zlasti denar od vplačanih davkov ter gospodarsko razvojna politika bogatega severa države.
Okoli 40 odstotna udeležba v Lombardiji – za večjo avtonomijo pa več kot 95 odstotkov glasov. Predsednik dežele Roberto Maroni ima zdaj mandat za pogajanja z Rimom: doma bi rad zadržal polovico od 54 milijard evrov razlike med vplačanimi davki in denarjem, ki ga Rim v Lombardijo vrne. Hoče tudi več pristojnosti pri varnostni in migrantski politiki, na mednarodnem in raziskovalnem področju, s čimer hoče doseči večjo kompetitivnost izvoza.
Zahtevali bomo davčni federalizem, v Venetu pa mora ostati 90 odstotkov vplačanih davkov.« Tako predsednik te dežele Luca Zaia, kjer je glasovalo 57 odstotkov volivcev – dobrih 98 odstotkov Za večjo avtonomijo. Zaia zahteva tudi proste roke pri delovni zakonodaji in industrijski razvojni politiki.
Med osmimi deželami bogatega italijanskega severa so tri avtonomne že po ustavi. Četrta, Emilija Romanja, se že pogaja za večjo avtonomijo, Lombardija in Veneto bosta na to pot stopili zdaj – podobno napoveduje še sedma, Ligurija.
Rezultat včerajšnjih referendumov utrjuje premoč desnosredinske strankarske naveze pred novembrskimi volitvami na Siciliji in pomladanskimi parlamentarnimi volitvami.
Dravograjčanka Anita Kac in Slovenjgradčanka Jadranka Smiljič sta se odločili za nekoliko nenavaden podvig. Skušali bosta preseči trenutni Guinnessov rekord neke Britanke, ki je kvačkala točno 24 ur. Korošici imata posebno taktiko, s katero menita, da jima bo uspelo. Zaupali sta nam jo v našem pogovoru na enem izmed pripravljalnih dogodkov v Slovenj Gradcu, kjer sta kvačkali kape za tamkajšnje brezdomce. Z vsemi tem skušata izpostaviti pomen ročnih del in druženja v sodobnem svetu.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Akcija! Samo še ta hip!« ali pa »Cena izdelka samo 9,99 €!« Se sliši znano? December je mesec, v katerem Slovenci v trgovinah zapravimo več kot v katerem koli drugem mesecu. Zakaj toliko trošimo? Zakaj podlegamo umetno generiranemu prepričanju, da za srečo potrebujemo nove stvari? "Danes je povprečen posameznik vsak dan izpostavljen približno pet tisoč oglasom, ki ga spodbujajo k nakupu novih proizvodov," pove dr. Katja Simončič, raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki se je v svoji doktorski nalogi ukvarjala s hitro modo. "Glavni razlog, da je potrošnje več decembra, so prazniki. Ob praznikih je namreč družbena norma, da se obdarujemo. Se pravi, smo nekako že pripravljeni na to, da bomo več trošili v decembru," PA razmišlja predsednik Društva psihologov Slovenije Marko Vrtovec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Prvem se je oglasil Vlado Kreslin in s seboj prinesel čisto sveži album Kaj naj ti prinesem, draga. Spregovorili smo o njegovih prihajajočih koncertih v Cankarjevem domu, pesem »Leti, leti« z nove plošče pa nam je zaigral in zapel kar v studiu Prvega.
Ob koncu obiska tričlanskega predsedstva BiH v Sloveniji analiziramo obisk, razmere v tej državi ter odnose med Ljubljano in Sarajevom. V Evropski uniji vlada nekakšna širitvena utrujenost, bolj odprta so vrata Severnoatlantskega zavezništva, kar kaže tudi primer Severne Makedonije. V Sarajevu tudi od Slovenije pričakujejo eno ključnih vlog pri premagovanju širitvene utrujenosti.Slovenija in BiH sta se včeraj zavzela za poostritev nadzora zunanjih meja EU.
Skoraj nikjer transparentnost ni tako zelo pomembna kot pri porabi denarja. Še toliko bolj, če gre za državni denar. Javna naročila, subvencije, črpanje evropskih sredstev, od vsega tega ljudje pričakujejo preglednost in smotrno porabo. Nasproti glavnim akterjem, se pravi državi in izvajalcem, pa stoji civilna družba, ki preverja ali je denar porabljen za projekte za katere je namenjen ali se odteka v zasebne žepe. V primeru nepravilnosti je dolžnost civilne družbe opozoriti nanje. Tako kot je to storila Transparency International Češke, ki je v preteklem letu Evropski komisiji naznanil primer konflikta interesov češkega premiera Andreja Babiša pri črpanju sredstev Evropske Unije. Afera je sprožila največje proteste na Češkem po žametni revoluciji leta 1989. Prvi na tnalu države je predsednik Transparency International Češke David Ondračka, ki je bil tudi gost 6-tih dnevov integritete v Ljubljani. Z njim se je pogovarjala Katja Arhar.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno od poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Naša dolžnost je, da jim omogočimo dostop do informacij, ki opredeljujejo njihove pravice in dolžnosti, in tudi, da slovensko javnost dosledno opominjamo, da želijo invalidi doseči boljše razumevanje invalidnosti v družbi in se aktivno vključevati v politično, socialno, gospodarsko in kulturno življenje v svojem okolju. Podrobneje v pogovoru z Matejo Vodeb.
Saksofonist in skladatelj Tadej Tomšič je izdal novo avtorsko zgoščenko, ki jo je naslovil Orion saksofon. Na albumu je 10 skladb (in inštrumentalni dodatek) iz zakladnice slovenske popevke, ki jih je Tadej na novo prearanžiral. Na albumu sodelujejo številni glasbeniki: Gregor Ftičar, Miha Koren, Žiga Kožar, Vikto Palić, Blaž Jurjevčič, Goran Moskovski ter vokalni solisti: Lea Likar, Alenka Godec, Nina Strnad, Hamo, Bilbi, Tadeja Molan, Nuška Drašček, Blažka Oberstar, Janez Bončina Benč.
Občasno v medijih naletimo na poročila o uhajanju plina iz napeljave. Prejšnji teden so recimo v Mariboru zaradi uhajanja plina evakuirali večstanovanjsko hišo in v enem od stanovanj odkrili več polnih plinskih jeklenk, od katerih je bila ena odprta. Lani so zaradi uhajanja plina evakuirali 1500 prebivalcev v Londonu in začasno zaprli nekaj postaj podzemne železnice. Uhajanje plina iz napeljave torej niti ni tako redek pojav, eksplozije v javnem plinskem omrežju, kot je bila včerajšnja v Britofu pri Kranju, pa sodijo med ekscesne dogodke. Ali do podobne eksplozije v vodu javnega plinskega omrežja lahko pride tudi v Ljubljani, je Cirila Štuber vprašala Zorana Kibarovskega, direktorja sektorja za distribucijo zemeljskega plina pri Energetiki Ljubljana.
Pred nami je izgradnja treh velikih infrastrukturnih projektov: Drugi tir, tretja razvojno os in pa seveda Karavanke, kjer smo po dvoletni sagi vendarle prišli do izbranega izvajalca. Drugo cev predora Karavanke bo torej gradila turška družba Džengis, na uradno potrditev in ceno še čakamo, o tem zadnjo besedo reče še nadzorni svet Darsa. Kako pomembno je, kdo bo izvajalec velikih gradbenih projektov, se je Alenka Terlep pogovarjala z ekonomistom z Gospodarske zbornice Bojanom Ivancem ter predsednikom uprave Gradbene Družbe CGP Novo mesto Martinom Gosenico.
Danes so bili predstavljeni rezultati najnovejše mednarodne raziskave PISA, v kateri se merijo bralna, matematična in naravoslovna pismenost 15-letnikov. Merjenje, ki je bilo izpeljano lani spomladi v 79 državah in je zajelo več kot 600 tisoč mladostnikov, med njimi 640 slovenskih, je pokazalo, da so slovenski 15-letniki na vseh treh področjih nad povprečjem članic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pri matematični pismenosti so dosegli približno enako točk kot pri prejšnji raziskavi iz leta 2015, pri naravoslovni je zaznati rahel padec, pri bralni pa je ta padec nekoliko občutnejši.
Zgodovinski arhiv Ljubljana – javni zavod, katerega ustanoviteljica je država in hrani bogato zbirko gradiva – se je znašel v zelo težki situaciji, njegovo vodstvo se je v teh dneh obrnilo na javnost. Do junija prihodnje leto se morajo zaposleni in arhivska zbirka, ki je z zakonom varovana kot kulturni spomenik, izseliti iz prostorov v središču Ljubljane, saj je jim je Mestna občina Ljubljana, pri kateri so najemnik prostorov, maja letos odpovedala pogodbo. Vodstvo arhiva, ki doslej ni našlo nove lokacije, trdi, da je selitev do junija povsem nerealna in da je bogata arhivska zbirka ogrožena, poleg tega pa bi – če bi bil onemogočen dostop do arhivov – to lahko slabo vplivalo ne le na delo raziskovalcev, zgodovinarjev, arhitektov, temveč tudi na vsakodnevno življenje nekaterih posameznikov in celo na sodne postopke
Ob gradnji kanalizacije c0 v Ljubljani je v zadnjem času veliko razprav o onesnaževanju pitne vode. V javnosti se krivdo za onesnaževanje vode z nitrati želi pripisati kmetom, čeprav ali pa morda prav zato, ker so se tej gradnji odločno uprli prav oni. Zase pravijo, da so varuhi pitne vode na tem območju že več stoletij.
Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije je ob mednarodnem dnevu invalidov, ki ga sicer obeležujemo jutri, organiziral prvi dobrodelni bazar invalidskih organizacij z naslovom »Preživeti dan z invalidi«. Na bazarju se predstavljajo invalidske organizacije s svojimi programi, s katerimi uporabnikom omogočajo vključenost v družbo ter izboljšujejo kakovost njihovega življenja. Prispevek Petre Medved.
V digitaliziranem svetu je medvrstniško nasilje v šolah pogosto prikrito. Zasmehovanje, ustrahovanje, poniževanje, širjenje govoric in laži se namreč ne konča na šolskih hodnikih, ampak otrokom z njihovimi napravami sledi domov, v njihove sobe. Zato je pomembno, da žrtve nasilja že v šoli lahko poročajo o vseh vrstah nasilja in dobijo primerno podporo. Kar pa ni lahko, še posebej za tiste, ki so žrtve nasilja zaradi svoje spolne usmerjenosti ali spolne identitete. O tem, kako naslavljati in preprečevati tovrstno nasilje so razpravljali na posvetu v polnem avditoriju Moderne galerije v Ljubljani. Tam je bila tudi Urška Henigman.
Mag. Stanka Ristič Kovačič je koordinatorica Skupine za ALS na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo UKC. Že četrt stoletja deluje na področju skrbi in podpore bolnikov z ALS. Z njo se je pogovarjala Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kasneje, ražnjič, žemlja, golaž, gužva, baraba, butara, kolodvor, ura - vse to so besede, ki izvorno niso slovenske. Veliko jih je, uporabljamo jih vsak dan, poimenujemo pa jih s skupnim imenom prevzete besede. O njih z asist. dr. Simono Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Svetovni dan boja proti AIDS-u obeležujemo 1.decembra že več kot četrt stoletja. V tem času se je iz smrtne bolezni prelevil v kronično bolezen, s katero osebe, ki se zdravijo lahko živijo dolgo, kakovostno življenje in v veliki večini virusa tudi ne prenašajo naprej. Vendar bolezen še vedno ostaja globalni javno zdravstveni problem, zaradi sistematične preventive ter uspešnega zdravljenja pa število novih primerov upada. V Evropski regiji je bilo lani 141.000 novih primerov, tretjina od teh so ženske, kar je zaskrbljujoče pa je, da je kar pri polovici žensk diagnoza postavljena zelo pozno. V Sloveniji je bilo letos na novo prijavljenih 25 okužb, kar je najnižja številka v Evropski uniji.
Neveljaven email naslov