Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Obdavčitev sladkih pijač

30.10.2017

V Sloveniji se število sladkornih bolnikov strmo povečuje zaradi vse bolj razširjene debelosti. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije, okrog 20 % sladkornih bolnikov pa za bolezen sploh ne ve. Nekatere države so za znižanje debelosti pri svojih državljanih med drugim uvedle davek na sladkor oziroma sladke pijače. V Veliki Britaniji so izračunali, da bodo z 20% obdavčitvijo sladkih pijač znižali stroške pri zdravljenju sladkorne bolezni kar za 5 milijonov funtov letno. Pri nas je poskus uvedbe davka propadel, smo pa sprejeli Nacionalni program prehrane in telesne aktivnosti. O učinkih se je z Marjeto Recek pogovarjala Helena Lovinčič.

Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije

V Sloveniji se število sladkornih bolnikov strmo povečuje zaradi vse bolj razširjene debelosti. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije, okrog 20 % sladkornih bolnikov pa za bolezen sploh ne ve. Nekatere države so za znižanje debelosti pri svojih državljanih med drugim uvedle davek na sladkor oziroma sladke pijače. V Veliki Britaniji so izračunali, da bodo z 20% obdavčitvijo sladkih pijač znižali stroške pri zdravljenju sladkorne bolezni kar za 5 milijonov funtov letno. Pri nas je poskus uvedbe davka propadel, smo pa sprejeli Nacionalni program prehrane in telesne aktivnosti. O učinkih se je z Marjeto Recek pogovarjala Helena Lovinčič.


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Obdavčitev sladkih pijač

30.10.2017

V Sloveniji se število sladkornih bolnikov strmo povečuje zaradi vse bolj razširjene debelosti. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije, okrog 20 % sladkornih bolnikov pa za bolezen sploh ne ve. Nekatere države so za znižanje debelosti pri svojih državljanih med drugim uvedle davek na sladkor oziroma sladke pijače. V Veliki Britaniji so izračunali, da bodo z 20% obdavčitvijo sladkih pijač znižali stroške pri zdravljenju sladkorne bolezni kar za 5 milijonov funtov letno. Pri nas je poskus uvedbe davka propadel, smo pa sprejeli Nacionalni program prehrane in telesne aktivnosti. O učinkih se je z Marjeto Recek pogovarjala Helena Lovinčič.

Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije

V Sloveniji se število sladkornih bolnikov strmo povečuje zaradi vse bolj razširjene debelosti. Po ocenah strokovnjakov bo leta 2030 sladkorno bolezen imelo 8,9 % prebivalcev Slovenije, okrog 20 % sladkornih bolnikov pa za bolezen sploh ne ve. Nekatere države so za znižanje debelosti pri svojih državljanih med drugim uvedle davek na sladkor oziroma sladke pijače. V Veliki Britaniji so izračunali, da bodo z 20% obdavčitvijo sladkih pijač znižali stroške pri zdravljenju sladkorne bolezni kar za 5 milijonov funtov letno. Pri nas je poskus uvedbe davka propadel, smo pa sprejeli Nacionalni program prehrane in telesne aktivnosti. O učinkih se je z Marjeto Recek pogovarjala Helena Lovinčič.


21.03.2023

Nova šolska reforma je preveč površna, časovnica pa preveč optimistična

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je pretekli teden napovedal šolsko reformo, ki vsebuje prenovo učnih načrtov, digitalizacijo, omenil pa je tudi morebitne spremembe ocenjevanja in preverjanja znanja. Strokovnjaki s področja pedagogike in duševnega zdravja so nanj v začetku meseca naslovili odprto pismo, saj jih skrbi, da je šolska reforma zastavljena preveč površno. Pismo je podpisalo več kot 40 posameznikov in organizacij.


20.03.2023

"ChatGPT dobro simulira pametnega sogovornika, a besedil ne razume, zato se v njih izgubi"

Svet že nekaj časa z začudenjem in strahom spremlja hiter razvoj novih tehnologij umetne inteligence, ki vse več stvari zmorejo same, za svoje delovanje pa vse manj potrebujejo človeka. Ena takšnih tehnologij je tudi Chat GPT – program, ki pozna odgovore na še tako zapletena vprašanja. Ob tem se zato mnogi sprašujejo, kaj to pomeni za njihove službe, pa tudi kaj za šolstvo. Mladi so njegovo znanje namreč zelo hitro pograbili. Kljub njegovemu hitremu razvoju raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan Marko Grobelnik poudarja, da program še vedno pogosto zgolj hlini znanje, saj besedil ne razume v celoti. “Chat GPT se obnaša kot zelo pameten sogovornik, ki ga lahko marsikaj vprašamo, vedno pa moramo biti malo v dvomu, ali je napisano vse točno ali ne,” je dejal Grobelnik. Z njim se je pogovarjal Rene Markič.


20.03.2023

Andreja Avsec: »Direktno iskanje sreče ne prispeva k večji sreči!«

Generalna skupščina Združenih narodov je za mednarodni dan sreče razglasila 20. marec, ki letos poteka pod geslom "Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni". Smo v obdobju številnih znanstvenih raziskav, tudi knjig za samopomoč. Pred desetletjem je izšlo prvo Svetovno poročilo o sreči, ki ga izdaja OZN. Na vrhu lestvice najbolj srečnih držav že vse od prvega poročila vladajo skandinavske države. Ob mednarodnem dnevu sreče Statistični urad Republike Slovenije predstavlja podatke, ki pravijo, da se je v Sloveniji delež srečnih ljudi zvišal. Podatke je komentirala tudi dr. Andreja Avsec s Filozofske fakultete v Ljubljani.


17.03.2023

Simptomi bolezni ščitnice so nespecifični, zato bolezen pogosto dolgo ostane spregledana

V Sloveniji je okoli 200.000 registriranih ščitničnih bolnikov, zdravniki letno odkrijejo še približno 4000 novih. Združujejo se v društvu Metuljčica, ki vsako leto pripravi tudi Dan ščitnice. O dogajanju na tokratnem dogodku, simptomih, odkrivanju in zdravljenju bolezni ščitnice je Andreja Čokl govorila s podpredsednico društva Metuljčica Klavdijo Eržen.


16.03.2023

Konrad Kuštrin: »To ni bila neka funkcija, ampak del življenja!"

Po več kot 28 letih na vrhu sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ta teden Konrad Kuštrin tudi uradno končal svoj sedmi mandat. Novi predsednik je postal Damjan Polh, ki je tudi sicer dolga leta sodeloval s Kuštrinom. V pogovoru s Heleno Lovinčič sta se pogovarjala o njegovi zapuščini, o glavnih dosežkih Fidesa za zdravnike, ki so mnogo več kot samo višja plača. Kot vedno, je tudi tokrat spregovoril brez dlake na jeziku.


15.03.2023

Za ohranjanje življenja v krajih ob Kolpi je ključna ureditev infrastrukture

V Osilnici je še vedno pereča sanacija cest in plazov po lanski jesenski povodnji. Izgradnja Doma starejših v Osilnici pa bi prinesla tako nujno potrebna delovna mesta kot omogočila oskrbo starejših tega območja. A saga o izgradnji Doma starejših občanov v Osilnici traja že skoraj dve desetletji, država pa je polna obljub.


15.03.2023

Otroci iz Osilnice se morajo v osnovno šolo voziti v Faro

Z lanskim začetkom šolskega leta je podružnična šola v Osilnici zaradi premalo učencev morala zapreti vrata. Pogovor z učiteljico Tino Južnič in dvema izmed osmih otrok, ki se morajo zdaj v osnovno šolo voziti v Faro, smo morali tako posneti, saj se v šolo odpravljajo ob sedmih zjutraj, vračajo pa se okoli pol štirih popoldne. Minuli teden jih je obiskal Marko Škrlj.


15.03.2023

"Če ne bi bilo vurmoharjev, te kraji najbrž ne bi preživeli"

Zdaj pa le pripravite svoje ure, kajti nastavili jih bomo na točen čas. Če boste obiskali konce, ki jih danes odkriva naša radijska ekipa, boste v Bosljivi Loki lahko opazili kip »vurmoharja«. Gre za poklon predstavnikom obrti, ki je bila izredno značilna za Osilniško dolino. Vurmoharji so bili prodajalci in popravljalci ur, ki so nekaj mesecev v letu preživeli po svetu. Zelo dobro se jih spomni tudi urar Milan Pajnič, ki se je rodil v zgornji Kolpski dolini leta 1938 in otroštvo ter zgodnjo mladost preživljal v vasi Gašparci. Je prava zakladnica zgodb in spominov o vurmoharjih. Najbrž ni naključje, da je tudi sam svojo poklicno pot posvetil uram in urarstvu, pravzaprav je to celi družini rezalo kruh, obrt je prevzel tudi njegov sin. Mojca Delač je Milana Pajniča obiskala v urarski delavnici v Kočevju.


15.03.2023

Anica Ožbolt: Iz papirja je možno ustvariti vse cvetlice

Naš terenski radijski studio je s cvetjem okrasila gospa Anica Ožbolt iz Bosljive Loke, ki je še z dvema ustvarjalkama cvetja iz (krep) papirja, vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. S cvetovi so krasili ob različnih dogodkih in kot pravi sogovornica, seže ta obrt daleč nazaj v zgodovino doline. Potreben je seveda čas in spretni prsti, cvetje pa je, preden ga podarimo, potrebno shraniti v temi. Zakaj? Lahko slišite v posnetku!


15.03.2023

»Osilnica si dom zasluži, zato ne bom odnehala!«

V terenskem radijskem studiu v nekdanji šoli v Osilnici se je Rok Valenčič pogovarjal z županjo Osilnice Alenko Kovač. Osilnica je po številu prebivalcev najmanjša občina v državi. Glavni cilj je dokončati dom starejših, ki je v tretji gradbeni fazi in stagnira že 15 let. S tem bi priskrbeli dragocena delovna mesta v občini in hkrati poskrbeli za starostnike v teh krajih. Govorila je tudi o življenju o obmejni občini, slišali boste lahko tudi, zakaj se bolj kot medveda boji klopa.


14.03.2023

Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo prof. dr. Nataša Poklar Ulrih

Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani so danes podelili Jesenkove nagrade 2023, najvišja priznanja za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke na področju biotehniških ved. Jesenkova nagrajenka za življenjsko delo v letu 2023 je prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, ki je zaznamovala razvoj raziskav na področju živilsko-prehrambne verige v Sloveniji. Na dogodku pa so predstavili tudi druge raziskovalne dosežke in izzive na področju živilsko-prehrambne verige ter BFestival 2023, namenjen predstavitvi raziskovalnih dosežkov v letu 2022 širši javnosti.


13.03.2023

Začenja se Teden možganov: Na koncu jezika!

Tretji teden v marcu je Teden možganov. Ta projekt v Sloveniji bliža delovanje tega našega neverjetnega organa že od leta 2004. Vsako leto je tematsko obarvano, letošnja tema, ki so jo izbrali pa – jezik. Zakaj? Kot so zapisali organizatorji je »Jezik je sopotnik, ki nas spremlja celo življenje, z njim se učimo in prenašamo znanje. Omogoča nam, da se povezujemo in zbližujemo, prav tako pa lahko tudi razdira vezi med nami in ščuva drug proti drugemu. Beseden, nebeseden, znakovni, jezik dotika … Brez jezika si je težko predstavljati življenje v družbi. Kakšna pa je v vsem tem vloga možganov? Kako jezik oblikuje naše miselne procese, našo nevrofiziologijo?«. To so vprašanja na katera bodo odgovarjali v naslednjih dneh. Na vprašanja Mojce Delač pa sta o Tednu možganov in jeziku odgovarjali vodji organizacijske ekipe Tedna Možganov, Erika Škerlj in Lara Jereb.


12.03.2023

Spuščanja gregorčkov po potoku Belca

Danes je Gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Sinoči so po stari navadi »luč v vodo vrgli«, po rekah in potokih pa so zaplavali gregorčki. Na Gorenjskem ta običaj vrsto let ohranjajo v Tržiču, Kropi, Železnikih, Kamni Gorici in drugod. Običaj pa so z ustvarjalno delvnico prvič oživili tudi na Zgornji Beli ter tako obudili tradicijo spuščanja gregorčkov po potoku Belca.


10.03.2023

Naj dijakinja in naj dijak

Danes sta Dijaška organizacija Slovenije in minister za vzgojo in izobraževanje v Ljubljani slavnostno podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta dijakinja mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, prav tako dijak tega programa, ki pa je lani obiskoval Gimnazijo Ravne na Koroškem. Namen projekta Dijaške organizacije Slovenije je izbrati aktivne dijake in dijakinje, ki so uspešni ne le na učnem področju, ampak se v prostem času ukvarjajo tudi z različnimi obšolskimi dejavnostmi, so uspešni na tekmovanjih in družbeno angažirani na različnih področjih.


09.03.2023

Kako se po onkološkem zdravljenju vrniti na delovno mesto?

Vsako leto za rakom dojk ali rodil zboli približno 2 tisoč 250 žensk, od teh je polovica v delovnem razmerju. Tiste, ki se nato po uspešnem onkološkem zdravljenju vračajo na delovna mesta, imajo pri tem veliko težav. O problemih, njihovih rešitvah in pravicah, do katerih so bolnice upravičene, so spregovorile strokovnjakinje na okrogli mizi Združenja Evropa Donna.


09.03.2023

Zaradi “hitre mode” in bliskovitega menjavanja oblačil Kenija pred okoljsko katastrofo

Potrošništvo in hitra moda nas silita v nakup vedno novih oblačil, ki so po zelo nizkih cenah dostopne praktično na vsakem vogalu. Toda ali se kdaj vprašamo, kje pristanejo naša zavržena oblačila? Bruseljski Changing markets foundation je v sklopu svoje raziskave Trashion razkril, da je trgovina z rabljenimi oblačili, ki jih v Evropi zavržemo, v svojem bistvu zgolj izvoz odpadkov. V Keniji tako nastajajo ogromna smetišča z odpadnimi oblačili, ki jih v večini primerov ni mogoče razgraditi. Ker so ta oblačila neuporabna, jih lokalni prebivalci sežigajo za kuhanje jedi, s čimer v zrak spuščajo nevarne delce, ki ogrožajo zdravje otrok in ostalih prebivalcev. Od požganih oblačil namreč ostane mikroplastika, ki se vpija v zemljo, iz rek odteka v morje, našli so jo tudi v človeških telesih. Nujna bi bila zato zakonska regulacija na samem začetku problema – torej v proizvodnji oblačil.


08.03.2023

Prva slovenska zdravnica morala zaprositi za socialno podporo

Težka življenjska in poklicna pot doktorice Eleonore Jenko Groyer


08.03.2023

Ob 8. marcu pogovor s poslankami

Ob mednarodnem dnevu žensk je voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila tiste, ki smo jim zaupali svoj glas in politični mandat, da sprejemajo prave in dobre odločitve. Več o tem v čem se poslanke strinjajo, v čem se razhajajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj ideologij, v današnji Aktualni temi.


08.03.2023

Ženske na podeželju so preobremenjene, ekonomsko odvisne in prezrte

Mednarodni dan žensk obeležuje njihovo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost. Podatki nacionalne raziskave na področju enakosti med spoloma na podeželju kažejo na veliko neenakost žensk. V kmečkem okolju poleg gospodinjstva ter skrbi za otroke in ostarele nase prevzemajo tudi tipično moška dela, s čimer ostajajo brez prostega časa. Ne glede na veliko količino opravljenega dela jih ogromno nima lastnega dohodka niti lastnega transakcijskega računa. V marsikateri kmečki družini so prav ženske tiste, pri katerih varčujejo pri socialnem zavarovanju. Veliko žensk na podeželju tako ostaja ekonomsko odvisnih, ubogljivih, ponižnih in brez glasu. V okviru projekta TERA, ki proučuje problematiko usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ljudi na podeželju se bo letos zvrstilo 20 delavnic za opolnomočenje in lažje doseganje enakovrednosti obeh spolov na podeželju. Brez tega ravnovesja ne bo trajnostnega razvoja podeželja. Problematiko osvetljuje Jernejka Drolec.


07.03.2023

Po Franciji množične stavke in protesti zaradi predlagane pokojninske reforme

V Franciji danes vnovič potekajo stavke in množični protesti proti reformi pokojninskega sistema. Šole so zaprte in promet ohromljen. O tem, ali so protesti miroljubni, ali je reforma nujno potrebna, pa tudi o odzivih predsednika Macrona v pogovoru z našo dopisnico Mojco Širok.


Stran 40 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov