Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naši učenci so na področju državljanske védnosti nad mednarodnim povprečjem, je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo je med skoraj 3 tisoč osmošolci in 2 tisoč učitelji na 135 slovenskih šolah leta 2016 izpeljal Pedagoški inštitut.
Slovenski osmošolci so na področju državljanske vednosti, občutka pripadnosti Evropski uniji in zaupanja v ljudi nad mednarodnim povprečjem
Raziskava ICCS o državljanski vzgoji in izobraževanju je bila v 24 državah oz. vzgojno-izobraževalnih sistemih izvedena večkrat: leta 1999, 2009 in nazadnje 2016, zato omogoča tako mednarodno primerjavo med 16 evropskimi, 3 azijskimi in 5 latinskoameriškimi vzgojno-izobraževalnimi sistemi, kot tudi sledenje trendom v znanju, stališčih in pripravljenosti za delovanje mladih na področjih aktivnega državljanstva. Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič:
“Rezultati danes v primerjavi z rezultati 2009 oz. 1999 kažejo, da je Slovenija na vseh področjih pokazala napredek, tako torej na področju znanja, vednosti, kot tudi v pripravljenosti do delovanja, kakor tudi do stališč do enakih pravic migrantov.”
V državljanskem znanju se Slovenija uvršča za Dansko, Tajpej, Švedsko, Finsko, Norveško, Estonijo in Rusko federacijo, dosegla je enak rezultat kot flamski del Belgije in Hrvaška. Leta 2009 je bilo mladih z zahtevnim državljanskim znanjem 30 odstotkov, leta 2016 37, hkrati se je zmanjšal delež tistih z zelo slabim znanjem. Skupno se je od leta 2009 to znanje povečalo za 16 točk, dr. Eva Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave ICCS pri Pedagoškem inštitutu, pravi, da je to sicer manj kot v nekaterih drugih državah, na doseženo znanje pa vplivajo socialni status družine, spol – deklice so boljše -, in (ne)migrantsko ozadnje družin. Razlike med samimi šolami v Sloveniji so bile sicer zelo majhne – le 8 odstotnih točk, v drugih državah pa na primer tudi 50, kar po besedah ministrice dokazuje, da slovenski šolski sistem enakomerno prenaša znanje in spodbude na tem področju znanja po vsej državi.
Raziskava je pokazala tudi, da je pripravljenost mladih za aktivno državljanstvo v Sloveniji nekoliko nižja kot v drugih državah, prav tako so pod mednarodnim povprečjem pri zaupanju v državni zbor in vlado (v nasprotju z njihovim zaupanjem v ljudi, ki je nad povprečjem), jih je pa kar 80 % napovedalo svojo udeležbo na nacionalnih volitvah, ko bodo dobili volilno pravico. Med slovenskimi osmošolci prevladuje pozitiven odnos do Evropske unije, kar 92 % jih je ponosnih na to, da smo del nje, so pa v povprečju izrazili večjo skrb za svojo prihodnost in varnost Evrope kot vrstniki iz drugih 23 sodelujočih držav oz. vzgojno-izobraževalnih sistemov. Razlogi za to so osebni (iskanje zaposlitve, primeren študij), pa tudi družbeni (varnost, terorizem, onesnaževanje, revščina). Kar je zbudilo pozornost raziskovalcev (v negativnem smislu), je tudi to, da se jih več kot 50 % poročalo o tem, da so bili v zadnjih treh mesecih deležni žaljivih zbadljivk, uničevanja lastnine ali kakšne druge oblike (nefizičnega) trpinčenja.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naši učenci so na področju državljanske védnosti nad mednarodnim povprečjem, je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo je med skoraj 3 tisoč osmošolci in 2 tisoč učitelji na 135 slovenskih šolah leta 2016 izpeljal Pedagoški inštitut.
Slovenski osmošolci so na področju državljanske vednosti, občutka pripadnosti Evropski uniji in zaupanja v ljudi nad mednarodnim povprečjem
Raziskava ICCS o državljanski vzgoji in izobraževanju je bila v 24 državah oz. vzgojno-izobraževalnih sistemih izvedena večkrat: leta 1999, 2009 in nazadnje 2016, zato omogoča tako mednarodno primerjavo med 16 evropskimi, 3 azijskimi in 5 latinskoameriškimi vzgojno-izobraževalnimi sistemi, kot tudi sledenje trendom v znanju, stališčih in pripravljenosti za delovanje mladih na področjih aktivnega državljanstva. Po besedah ministrice za izobraževanje, znanost in šport Maje Makovec Brenčič:
“Rezultati danes v primerjavi z rezultati 2009 oz. 1999 kažejo, da je Slovenija na vseh področjih pokazala napredek, tako torej na področju znanja, vednosti, kot tudi v pripravljenosti do delovanja, kakor tudi do stališč do enakih pravic migrantov.”
V državljanskem znanju se Slovenija uvršča za Dansko, Tajpej, Švedsko, Finsko, Norveško, Estonijo in Rusko federacijo, dosegla je enak rezultat kot flamski del Belgije in Hrvaška. Leta 2009 je bilo mladih z zahtevnim državljanskim znanjem 30 odstotkov, leta 2016 37, hkrati se je zmanjšal delež tistih z zelo slabim znanjem. Skupno se je od leta 2009 to znanje povečalo za 16 točk, dr. Eva Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave ICCS pri Pedagoškem inštitutu, pravi, da je to sicer manj kot v nekaterih drugih državah, na doseženo znanje pa vplivajo socialni status družine, spol – deklice so boljše -, in (ne)migrantsko ozadnje družin. Razlike med samimi šolami v Sloveniji so bile sicer zelo majhne – le 8 odstotnih točk, v drugih državah pa na primer tudi 50, kar po besedah ministrice dokazuje, da slovenski šolski sistem enakomerno prenaša znanje in spodbude na tem področju znanja po vsej državi.
Raziskava je pokazala tudi, da je pripravljenost mladih za aktivno državljanstvo v Sloveniji nekoliko nižja kot v drugih državah, prav tako so pod mednarodnim povprečjem pri zaupanju v državni zbor in vlado (v nasprotju z njihovim zaupanjem v ljudi, ki je nad povprečjem), jih je pa kar 80 % napovedalo svojo udeležbo na nacionalnih volitvah, ko bodo dobili volilno pravico. Med slovenskimi osmošolci prevladuje pozitiven odnos do Evropske unije, kar 92 % jih je ponosnih na to, da smo del nje, so pa v povprečju izrazili večjo skrb za svojo prihodnost in varnost Evrope kot vrstniki iz drugih 23 sodelujočih držav oz. vzgojno-izobraževalnih sistemov. Razlogi za to so osebni (iskanje zaposlitve, primeren študij), pa tudi družbeni (varnost, terorizem, onesnaževanje, revščina). Kar je zbudilo pozornost raziskovalcev (v negativnem smislu), je tudi to, da se jih več kot 50 % poročalo o tem, da so bili v zadnjih treh mesecih deležni žaljivih zbadljivk, uničevanja lastnine ali kakšne druge oblike (nefizičnega) trpinčenja.
Ruska vojska proti ukrajinski prestolnici Kijev napreduje počasi, trdijo britanski obveščevalci. Rusija medtem napoveduje nadaljevanje pogajanj. Ukrajinske sile so doslej pokazale trd odpor. Ali vojna zdaj vstopa v novo fazo? Kakšni so ruski cilji? Je realno, da prestolnica Kijev pade?
Mladi vozniki v starosti od 18 do 26 let so najmanj izkušeni udeleženci v prometu, a to še zdaleč ne pomeni, da jim primanjkuje znanja in spretnosti. Pri AMZS si prizadevajo, da bi znanje nenehno obnavljali. Tudi s pomočjo tekmovanj kot je »Najboljši za volanom«, kjer bodo izbirali najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika leta. Lani se je na tekmovanje prijavilo 5.200 mladih voznikov. Kar nekaj predsodkov se bomo znebili ob poslušanju pogovora Cirile Štuber z Erikom Logarjem iz AMZS. Od tega, da so moški boljši vozniki do tega, da so mladi vozniki skupina voznikov, ki na cesti predstavlja največjo nevarnost.
Pretekli teden je na povabilo Britanskega veleposlaništva v Sloveniji v Ljubljano prišel britanski alpinist in pisec, Tom Livingstone, ki ga je slovenska javnost spoznala leta 2018 po uspešno preplezanem Latoku 1 v Pakistanu, skupaj s Slovencema Alešem Česnom in Luko Stražarjem. Za ta podvig, ki se je štiri desetletja zdel nedosegljiv, je trojica prejela nagrado Zlati cepin. Ob obisku Slovenije, ki ga izkoristil tudi za plezanje, je Toma Livingstona v radijski studio povabila Mojca Delač.
Tudi na Hrvaškem je zavladala panika med komitenti Sberbanke, nadaljuje se tudi spor med predsednikom Zoranom Milanovićem in vodjo vlade Andrejem Plenkovićem. O aktualnem dogajanju na Hrvaškem, predvsem v času ruske invazije v Ukrajini, Tanja Borčič Bernard.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Že dlje časa lahko opažamo, da je raven diskurza na družbenih omrežjih posebej nizka. K temu pomembno prispevajo politiki, ki z željo po pritegnitvi pozornosti pogosto izpadejo vulgarni in neolikani. Ob tem se seveda začne postavljati vprašanje, zakaj so politiki komuniciranje prestavili od uradnih izjav v tradicionalnih medijih do poluradnih na družbenih omrežjih.
Vojna povzroča kolone ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, zbežalo naj bi jih že več kot 680.000. Naš posebni poročevalec Boštjan Anžin je na romunsko-ukrajinski meji, na mejnem prehodu, ki se ga lahko iz Ukrajine doseže tudi z vlakom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Karmen Švegl poroča o razmerah na poljsko - ukrajinski meji.
V 43 milijonski Ukrajini je bilo v zadnjih sedem letih razseljenih več kot milijon in pol ljudi. Humanitarno pomoč so tako potrebovali že od leta 2014, zaradi vdora ruske vojske v državo so se pred dnevi potrebe po pomoči večkratno povečale in na to se odzivata tudi humanitarni organizaciji Rdeči križ Slovenije in slovenska Karitas. Pomoč za Ukrajino zbirjo tudi pri UNICEF.
Sankcije proti Rusiji občutimo tudi pri nas. Jasno je bilo, da bodo doletele finančni sektor. Pri nas je edina banka z ruskim lastništvom Sberbank. Njeno poslovanje je danes omejeno na kartice, dvigniti pa je možno le do 400 evrov. Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da so prihranki do 100.000 evrov zavarovani z jamstvom države, tudi prihranki v Sberbank
Spopadi po vsej Ukrajini se krepijo, invazija traja že peti dan. Aktualne razmere komentira dober poznavalec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Moskve, Miha Lampreht.
Statistika je o prostituciji v Sloveniji slepa. Jasno je le, da se s to dejavnostjo ukvarja ogromno ljudi in da je tesno povezana s trgovino z ljudmi, suženjskimi odnosi in kriminalnim podzemljem. V sredo bo v Kinu Šiška predvajan film z naslovom Ključ, ki prikazuje pričevanje osebe, ki ji je uspelo po izkušnji v prostituciji, s pomočjo društva Ključ, ponovno začeti živeti svobodno življenje. Skozi njene besede in igrane prizore spoznavamo realnost prostitucije v Sloveniji. Njeno pričevanje s svojo življenjsko zgodbo dopolnjuje Katjuša Popovič, nekdanja kriminalistka in ustanoviteljica društva Ključ. Več Marko Rozman.
Smo sredi pustnega časa, ko zaradi sproščanja epidemičnih ukrepov, vendarle tudi v živo - spontano in neorganizirano - poteka vrsta tradicionalnih pustnih prireditev. Tako so že sredi tedna kurenti zavzeli Ptuj, Butalci so v Cerknici na debeli četrtek žagali babo, v Litiji so na pustno soboto volili najboljšo namišljeno pustno stranko. Pravkar se končuje tradicionalna Cerkljanska "laufarija, kjer so "Pustu" prebrali obtožnico. Tudi v karnevalski prestolnici Slovenije - na Ptuju - se je letos odvijala tradicionalna nedeljska karnevalska povorka s kurenti na čelu, ki jo je obiskala Gabrijela Milošič.
Slovenski gospodarstveniki z zaskrbljenostjo spremljajo zaostrovanje razmer v Ukrajini. Predstavniki več kot 10 podjetij, ki poslujejo z državami Ukrajine, Rusije in Belorusije so na današnjem sestanku na Gospodarski zbornici opozorili, naj politika ne sprejema sankcij proti Rusiji, ki bi škodile gospodarstvu v Evropski Uniji. Najbolj se bojijo prekinitve plačilnega sistema Swift. Več Urška Jereb.
Mineva trideset let odkar je Slovenija iz registra stalnega prebivalstva nezakonito izbrisala 25.671 ljudi, od tega več kot 5300 otrok, ki so tedaj prebivali v Sloveniji. Gre za eno največjih kršitev človekovih pravic v zgodovini samostojne države. Kot so zapisali pri Amnesty International Slovenije, so bile posledice izbrisa strahotne. Ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa so živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona. Ob obletnici izbrisa so žrtve, po dolgih letih, le dočakale opravičilo s strani predsednika države Boruta. Novinarka Tita Mayer se je pogovarjala z Aleksandro Todorović Novak in Mirjano Učakar, ki sta izbris doživeli na lastni koži in ki se s svojim javnim izpostavljanjem borita predvsem za to, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo.
Svet je osupnila grozljiva agresija Rusije na suvereno državo Ukrajino. Zgodilo se je, kar so nekateri napovedovali, pa vendar se je zdelo, da je v današnjem času to skoraj nemogoče. Z Ukrajine smo dobivali informacije o spopadih na vzhodu države, kjer je frontna črta med ukrajinskimi silami in silami upornikov iz Donetska in Luganska, pa o ruskem zavzetju Černobila in o tem, da je ruska vojska zavzela letališče pri Kijevu. Mateja Železnikar v pogovoru z Marjanom Vešligajem.
Neveljaven email naslov