Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Steven Clift

15.11.2017


S Stevenom Cliftom o družbenih omrežjih, lažnih novicah, politični propagandi in kliktivizmu

Med nedavno predvolilno kampanjo smo lahko opazili, da je splet postal pomemben tudi za slovenske politike. Podobno lahko pričakujemo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ko bomo najverjetneje videli še več osebno ciljanega političnega nagovarjanja, lažnih novic in populizma. Stevena Clifta, ki je e-demokracijo, prvo spletno stran s podatki o volitvah na svetu, ustanovil leta 1994, smo zato najprej vprašali, kakšno vlogo bodo v prihodnosti na političnem prizorišču odigrala družbena omrežja.

Steven Clift: Družbena omrežja so postala fenomenalno orodje za politiko, za znamčenje, za prepoznavnost imena, obraza. Bolj kot je vizualno, več se deli. In ja, vemo da so na zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike družbeni mediji šli v srce politike. Časopisi so še vedno pomembni, televizija in radio sta še vedno pomembna, ampak družbeni mediji so srčni utrip in tisti, ki določajo prednostne, pomembne teme. Kar se zgodi na spletu, se potem ponavlja in podvaja v drugih množičnih medijih in je tako še močnejše.

Facebook glede na našo dejavnost omogoča zelo natančno profiliranje uporabnikov, česar se s pridom poslužujejo oglaševalci. Pa ne le oni, temveč tudi politiki.

Steven Clift: Ena od skrbi pri ciljanju oglasov na facebooku je, ali bo kandidat eni skupini ljudi poslal eno sporočilo, drugi pa drugo, ki je morda celo nasprotujoče od prvega? Politiki se med volilnimi kampanjami sprehajajo iz sobe v sobo in nagovarjajo različne skupine ljudi. So mojstri povezovanja z množico. Torej bi morali pričakovati, da bomo na spletu priča tovrstnemu oglaševanju. Zato je dobro imeti neke vrste arhiv, ali kopije oziroma transparentnost. Če imajo tisti, ki se potegujejo za določen položaj, odgovornost do volivcev, potem je manjša verjetnost, da bodo zavajali. Večja kot je transparentrost, bolje je.

Splet povezuje in je globalen. Določene iniciative povežejo cel svet, kot je to nedavno naredil ključnik metoo, ki je spodbudil razkrivanje spolnega nadlegovanja. So pa družbena omrežja lahko koristna tudi lokalno, saj v nasprotju s kliktivizmom, ki običajno spremlja velike globalne težave, dejansko sprožijo akcijo v realnem svetu.

Steven Clift: Kar mi je všeč pri lokalnem sodelovanju je, da prve korake narediš na spletu, potem pa se v resničnem življenju udeležiš sestanka četrtne skupnosti, akcije, protesta, zbiranja podpisov za peticijo od vrat do vrat. Kar se je zgodilo na spletu, je nato vplivalo na tvoja dejanja v resničnem svetu. Po volitvah se je v moji zvezni državi oblikovala skupina Minnesota vstani! 30 tisoč ljudi, predvsem ženske, ki so bile podpornice Hilary Clinton, se po volitvah niso le pogovarjale o tem, kaj se je zgodilo, temveč so pisale svojim predstavnikom v kongresu, jih obiskale. O vsem tem so poročale tudi na spletu, objavljale so slike. Ni šlo torej le za kliktivizem, res so bile politično dejavne.

Mladi so digitalni domorodci, tehnologija in spletna prisotnost je za njih nekaj popolnoma običajnega. Pa bodo znali uporabiti tehnologijo v demokratične namene?

Steven Clift: Lahko upamo na boljšo prihodnost, vendar rekel bi, da je tu nujno potreben demokratični namen, demokratični cilj vsake generacije. Po mojem mnenju je to zelo pomembno. Starejše generacije morda bolj malo uporabljajo facebook, nekateri sploh ne, ampak če bi predstavili svoj demokratični namen in razložili, koliko bolje se počutijo, ker živijo v demokratični državi in kako pomembna je. Morda se bodo mladi bolj demokratično obnašali, ker jim je uporaba spletnih orodij domača, vendar potrebujejo tudi smisel za demokracijo. Ne smejo je jemati za samoumevno. Vemo, da se spletna orodja lahko uporablja v populistične namene, da vas vznemirijo in razjezijo, zato se ne poglabljate v vprašanja, volite na določen način in na koncu dobite voditelje, ki jih pravzaprav ne želite. Ker ste bili v trenutku volitev razgreti. Tehnologija nas res lahko razgreje! Zato se moramo ohladiti, poslušati in sodelovati. Mladi ljudje bodo prihodnost, vendar le, če bodo odkrito razmišljali o tem, kako zgraditi demokracijo in če bodo sodelovali z različnimi generacijami.

Pomembna lastnost družbenih omrežij so mnenjski  mehurčki in odmevne sobe, ki združujejo enako misleče in ustvarjajo različne vzporedne realnosti. Kako jih predreti?

Steven Clift: Če hočeš predreti spletni mnenjski mehurček je najlažje, če si rojen v družino z različnimi političnimi pogledi. Velik del moje družine so konservativni republikanci, zato sem izpostavljen marsikateremu pogledu. Če pa v svoji družini in med prijatelji nimaš ljudi z drugačnimi političnimi nazori, potem je dobro, če načrtno na facebooku ali twitterju všečkaš ali slediš določenim skupinam, ki jih ne podpiraš. To je res, facebook ti da sladoled, ne zelenjave. Veliko sladoleda in ne dovolj zelenjave, zato si moraš sam poiskati zelenjavo. Sam moraš poiskati vsebine, ki ti niso všeč. Pa še ena stvar je. Lokalno je ključno. Na spletu obstajajo lokalni prostori, kjer se združujemo z ljudmi, ki imajo iste interese, na primer varne ceste, dobre šole, čist zrak. Tu ne gre za ideologije, živimo pač v bližini in ni treba, da smo prijatelji, delimo si isto vlado, naši davki gredo na isti naslov. Tako lahko odlično počimo mnenjske mehurčke. Saj vsi hočemo rešitve. Morda želimo do njih priti na različne načine in potem je zabavno, kako se različni pogledi soočijo. Vendar je na koncu skupni interes tisti, zaradi katerega moramo še naprej komunicirati. Če ne bi, potem ne bi mogli nič narediti.

Posledica algoritmov, ki združujejo ljudi z enaki političnimi stališči, je tudi izjemno hitro širjenje lažnih novic.

Steven Clift: Za začetek moramo dobro razumeti recept za pripravo lažnih novic. Torej, če ustvarite senzacionalen naslov z dramatično sliko in to delite s svojimi prijatelji, ki se s tem strinjajo, bodo tudi oni to delili naprej, in njihovi prijatelji še naprej. Tako postanete ustvarjalec lažnih novic. Vendar tega nočemo. Ljudje radi delijo resnico, odkritost. Lažne novice so včasih le mnenje, ne gre za lažne novice, le predstavljeno je na tak način. V drugih primerih pa gre res za popolne laži. Nekateri ustvarjajo popolne laži, da bi dosegli nek politični cilj. To fundamentalno spodkopava naše zaupanje v internet, v facebook, v drug drugega. Bolj moramo razumeti algoritem deljenja na družbenih omrežjih in odkriti načine, kako se mu zoperstaviti. En način je na primer dodajanje gumbov za prijavljanje lažnih novic na družbenih omrežjih, pomembno vlogo imajo tudi klasični mediji, ki razkrivajo, kaj so govorice in laži. Sam tudi že opažam, da če nekdo zasledi lažno novico, ki jo je delil prijatelj, če ve da je laž, potem tega ne ignorira, temveč ga na to opozori s primerno povezavo. To moramo vsi začeti početi. Biti moramo budni. Če v resničnem življenju nekoga popravimo, kadar širi govorice, ga moramo popraviti tudi na spletu. Govoric je v resničnem življenju ogromno, nekaterih nikoli ne moremo popraviti, na spletu lahko vsaj to naredimo. Ampak škoda je že lahko storjena, res, to je velik problem. Prav tako je neka lažna novica lahko pravzaprav mnenje, zato moramo biti previdni, da ne uvedemo cenzure. Ni lahke rešitve.

 

 

 


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Steven Clift

15.11.2017


S Stevenom Cliftom o družbenih omrežjih, lažnih novicah, politični propagandi in kliktivizmu

Med nedavno predvolilno kampanjo smo lahko opazili, da je splet postal pomemben tudi za slovenske politike. Podobno lahko pričakujemo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ko bomo najverjetneje videli še več osebno ciljanega političnega nagovarjanja, lažnih novic in populizma. Stevena Clifta, ki je e-demokracijo, prvo spletno stran s podatki o volitvah na svetu, ustanovil leta 1994, smo zato najprej vprašali, kakšno vlogo bodo v prihodnosti na političnem prizorišču odigrala družbena omrežja.

Steven Clift: Družbena omrežja so postala fenomenalno orodje za politiko, za znamčenje, za prepoznavnost imena, obraza. Bolj kot je vizualno, več se deli. In ja, vemo da so na zadnjih volitvah v Združenih državah Amerike družbeni mediji šli v srce politike. Časopisi so še vedno pomembni, televizija in radio sta še vedno pomembna, ampak družbeni mediji so srčni utrip in tisti, ki določajo prednostne, pomembne teme. Kar se zgodi na spletu, se potem ponavlja in podvaja v drugih množičnih medijih in je tako še močnejše.

Facebook glede na našo dejavnost omogoča zelo natančno profiliranje uporabnikov, česar se s pridom poslužujejo oglaševalci. Pa ne le oni, temveč tudi politiki.

Steven Clift: Ena od skrbi pri ciljanju oglasov na facebooku je, ali bo kandidat eni skupini ljudi poslal eno sporočilo, drugi pa drugo, ki je morda celo nasprotujoče od prvega? Politiki se med volilnimi kampanjami sprehajajo iz sobe v sobo in nagovarjajo različne skupine ljudi. So mojstri povezovanja z množico. Torej bi morali pričakovati, da bomo na spletu priča tovrstnemu oglaševanju. Zato je dobro imeti neke vrste arhiv, ali kopije oziroma transparentnost. Če imajo tisti, ki se potegujejo za določen položaj, odgovornost do volivcev, potem je manjša verjetnost, da bodo zavajali. Večja kot je transparentrost, bolje je.

Splet povezuje in je globalen. Določene iniciative povežejo cel svet, kot je to nedavno naredil ključnik metoo, ki je spodbudil razkrivanje spolnega nadlegovanja. So pa družbena omrežja lahko koristna tudi lokalno, saj v nasprotju s kliktivizmom, ki običajno spremlja velike globalne težave, dejansko sprožijo akcijo v realnem svetu.

Steven Clift: Kar mi je všeč pri lokalnem sodelovanju je, da prve korake narediš na spletu, potem pa se v resničnem življenju udeležiš sestanka četrtne skupnosti, akcije, protesta, zbiranja podpisov za peticijo od vrat do vrat. Kar se je zgodilo na spletu, je nato vplivalo na tvoja dejanja v resničnem svetu. Po volitvah se je v moji zvezni državi oblikovala skupina Minnesota vstani! 30 tisoč ljudi, predvsem ženske, ki so bile podpornice Hilary Clinton, se po volitvah niso le pogovarjale o tem, kaj se je zgodilo, temveč so pisale svojim predstavnikom v kongresu, jih obiskale. O vsem tem so poročale tudi na spletu, objavljale so slike. Ni šlo torej le za kliktivizem, res so bile politično dejavne.

Mladi so digitalni domorodci, tehnologija in spletna prisotnost je za njih nekaj popolnoma običajnega. Pa bodo znali uporabiti tehnologijo v demokratične namene?

Steven Clift: Lahko upamo na boljšo prihodnost, vendar rekel bi, da je tu nujno potreben demokratični namen, demokratični cilj vsake generacije. Po mojem mnenju je to zelo pomembno. Starejše generacije morda bolj malo uporabljajo facebook, nekateri sploh ne, ampak če bi predstavili svoj demokratični namen in razložili, koliko bolje se počutijo, ker živijo v demokratični državi in kako pomembna je. Morda se bodo mladi bolj demokratično obnašali, ker jim je uporaba spletnih orodij domača, vendar potrebujejo tudi smisel za demokracijo. Ne smejo je jemati za samoumevno. Vemo, da se spletna orodja lahko uporablja v populistične namene, da vas vznemirijo in razjezijo, zato se ne poglabljate v vprašanja, volite na določen način in na koncu dobite voditelje, ki jih pravzaprav ne želite. Ker ste bili v trenutku volitev razgreti. Tehnologija nas res lahko razgreje! Zato se moramo ohladiti, poslušati in sodelovati. Mladi ljudje bodo prihodnost, vendar le, če bodo odkrito razmišljali o tem, kako zgraditi demokracijo in če bodo sodelovali z različnimi generacijami.

Pomembna lastnost družbenih omrežij so mnenjski  mehurčki in odmevne sobe, ki združujejo enako misleče in ustvarjajo različne vzporedne realnosti. Kako jih predreti?

Steven Clift: Če hočeš predreti spletni mnenjski mehurček je najlažje, če si rojen v družino z različnimi političnimi pogledi. Velik del moje družine so konservativni republikanci, zato sem izpostavljen marsikateremu pogledu. Če pa v svoji družini in med prijatelji nimaš ljudi z drugačnimi političnimi nazori, potem je dobro, če načrtno na facebooku ali twitterju všečkaš ali slediš določenim skupinam, ki jih ne podpiraš. To je res, facebook ti da sladoled, ne zelenjave. Veliko sladoleda in ne dovolj zelenjave, zato si moraš sam poiskati zelenjavo. Sam moraš poiskati vsebine, ki ti niso všeč. Pa še ena stvar je. Lokalno je ključno. Na spletu obstajajo lokalni prostori, kjer se združujemo z ljudmi, ki imajo iste interese, na primer varne ceste, dobre šole, čist zrak. Tu ne gre za ideologije, živimo pač v bližini in ni treba, da smo prijatelji, delimo si isto vlado, naši davki gredo na isti naslov. Tako lahko odlično počimo mnenjske mehurčke. Saj vsi hočemo rešitve. Morda želimo do njih priti na različne načine in potem je zabavno, kako se različni pogledi soočijo. Vendar je na koncu skupni interes tisti, zaradi katerega moramo še naprej komunicirati. Če ne bi, potem ne bi mogli nič narediti.

Posledica algoritmov, ki združujejo ljudi z enaki političnimi stališči, je tudi izjemno hitro širjenje lažnih novic.

Steven Clift: Za začetek moramo dobro razumeti recept za pripravo lažnih novic. Torej, če ustvarite senzacionalen naslov z dramatično sliko in to delite s svojimi prijatelji, ki se s tem strinjajo, bodo tudi oni to delili naprej, in njihovi prijatelji še naprej. Tako postanete ustvarjalec lažnih novic. Vendar tega nočemo. Ljudje radi delijo resnico, odkritost. Lažne novice so včasih le mnenje, ne gre za lažne novice, le predstavljeno je na tak način. V drugih primerih pa gre res za popolne laži. Nekateri ustvarjajo popolne laži, da bi dosegli nek politični cilj. To fundamentalno spodkopava naše zaupanje v internet, v facebook, v drug drugega. Bolj moramo razumeti algoritem deljenja na družbenih omrežjih in odkriti načine, kako se mu zoperstaviti. En način je na primer dodajanje gumbov za prijavljanje lažnih novic na družbenih omrežjih, pomembno vlogo imajo tudi klasični mediji, ki razkrivajo, kaj so govorice in laži. Sam tudi že opažam, da če nekdo zasledi lažno novico, ki jo je delil prijatelj, če ve da je laž, potem tega ne ignorira, temveč ga na to opozori s primerno povezavo. To moramo vsi začeti početi. Biti moramo budni. Če v resničnem življenju nekoga popravimo, kadar širi govorice, ga moramo popraviti tudi na spletu. Govoric je v resničnem življenju ogromno, nekaterih nikoli ne moremo popraviti, na spletu lahko vsaj to naredimo. Ampak škoda je že lahko storjena, res, to je velik problem. Prav tako je neka lažna novica lahko pravzaprav mnenje, zato moramo biti previdni, da ne uvedemo cenzure. Ni lahke rešitve.

 

 

 


30.09.2022

Knjižica Črjanska košta - da stari recepti ne bodo pozabljeni

Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.


30.09.2022

Leta 1922 so domoljubni Libeličani obrnili tok zgodovine

Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.


30.09.2022

Črna na Koroškem gradi svojo turistično prepoznavnost

Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!


29.09.2022

Maruša Bradač: »Zdaj gledamo nastanek zvezd na samem začetku časa«

Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022


29.09.2022

Ali vas zanima poklic znanstvenice in znanstvenika?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


29.09.2022

Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev v družbi Hiše eksperimentov

Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.


28.09.2022

Zdaj je pravi čas za slovenski film

Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.


27.09.2022

Najdi.se

Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.


27.09.2022

Stavko zaposlenih na RTV zaokrožil protest

V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.


26.09.2022

Stavka RTV Slovenija

V Koordinaciji novinarskih sindikatov na Radioteleviziji Slovenija so danes še dodatno zaostrili stavko. S celodnevno prekinitvijo dela na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru tako zagotavljajo le minimum opravljanja javne službe. Na novinarski konferenci pred stavbo Televizije so zaposleni vnovič opozorili na cenzuro programa, na nezakonitost ukinjanja in premeščanja vsebin iz Programsko-produkcijskega načrta, na kršenje stavkovnih pravic ter predvsem na nižanje avtonomnosti javnega zavoda.


26.09.2022

Pomen javne RTV za slepe, slabovidne in starejše

Tomaž Wraber, nekdanji predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki ga je pred radijski mikrofon povabila Tatjana Pirc, zelo dobro pozna pomen javne radiotelevizije in ve, kako tesno so invalidi povezani z RTV Slovenija.


26.09.2022

Pogovor s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora

Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija zaostruje stavko, ki jo je začela 23. maja, in sicer s 24-urno prekinitvijo dela na TV Slovenija in MMC-ju, zagotovljen bo le minimum javne službe. Stavka večina ustvarjalcev programov na Televiziji Slovenija, zato bo televizijski program spremenjen. Vse Informativne oddaje, vključno z Dnevnikom in Odmevi ter oddajami o športu in kulturi, bodo ta dan "zatemnjene". Na spletnih straneh MMC-ja ne bo novih prispevkov, zastal bo tudi teletekst. Na radijskih postajah RTV Slovenija in regionalnih centrih je vsebina prilagojena stavki. Razvedrilni program bo predvajal ponovitve oddaj. Več v pogovoru s Heleno Milinković, predsednico generalnega vodstva stavkovnega odbora in predsednico Koordinacije novinarskih sindikatov.


23.09.2022

Prof.dr. Gregor Jurak s fakultete za šport: Dan slovenskega športa je priložnost za razmislek o življenjskem slogu

Ob dnevu slovenskega športa je bil gost prof.dr. Gregor Jurak, profesor športne vzgoje z ljubljanske Fakultete za šport, tudi vodja raziskovalne skupine SLOfit in nekdanji vrhunski športnik.


23.09.2022

Camino je čar. Je preplet različnih ljudi, kultur, različnih zgodb

Novinar Denis Malačič o romanju po Jakobovi poti


22.09.2022

Kako škodljivo je pitje alkohola med nosečnostjo in dojenjem?

Zgodovina alkohola tako pri nas kot v tujini razkriva, da je javni diskurz uvrščal pitje alkohola pri moških v kategorijo užitka, pri ženskah pa v kategorijo škodljive razvade ali zasvojenosti. Ti diskurzi so vse bolj stvar preteklosti, kot ugotavljajo raziskovalke in raziskovalci, so se namreč v minulih desetletjih močno spremenile pivske navade žensk. Kaj pa med nosečnostjo in dojenjem? Pred kratkim smo obeležili mednarodni dan ozaveščanja o posledicah pitja alkohola med nosečnostjo in izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom – dan Fetalnega alkoholnega sindroma. Kot opozarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki, pitje alkohola med nosečnostjo nikoli ni varno, saj je alkohol celični strup, ki prosto prehaja v plod nosečnice. Prehaja pa tudi v mleko, če ženska doji in ob tem pije alkoholne pijače. Vendar v digitaliirani družbi strokovne in znanstveno dokazane informacije na spletu pogosto preglasi ciljano in personalizirano oglaševnaje, ki vsebuje nepreverjene in škodljive informacije o vplivu alkohola na plod in doječega otroka.


21.09.2022

"Dotaknejo se nas nesreče, v katerih so udeleženi otroci"

Prvi program je obiskal patruljo prometne policije v Ljubljani in se z njo zapeljali po enem izmed avtocestnih krakov. Z nami so tako delili vse tisto, kar zaznamuje policijski prometni vsakdan, ki je zaradi gostega prometa in seveda tudi številnih kršiteljev zelo pester. Prav danes sicerobeležujemo dan brez smrtnih žrtev na evropskih cestah, ki poteka v okviru Tedna mobilnosti. Upamo, da slovenske ceste na ta dan ne bodo krvave in da bo prispeval k ozaveščanju o tem, kako nevarni sta denimo prehitra vožnja ali neprimerna uporaba mobilnega telefona med vožnjo.


20.09.2022

Mladi se pogosto ne zavedajo, da so na spletu storili kaznivo dejanje

Digitalno okolje mladim predstavlja prostor, kjer iščejo informacije, gledajo videoposnetke, igrajo računalniške igre, si izmenjujejo šolsko gradivo in na različne načine komunicirajo. Hkrati so tudi ustvarjalci spletnih vsebin – od fotografij do videoposnetkov. Kako pa se naučijo pravilnega obnašanja na spletu, vedo, kaj je kaznivo dejanje in kako mladoletne storilce kaznivih dejanj na spletu obravnava naš pravosodni sistem? O tem so razpravljali na 12. posvetu o E-zlorabah otrok, na katerem so organizatorji Spletno oko, Center za varnejši internet, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije v središče postavili mladoletne storilce kaznivih dejanj. Gre za osebe, stare od 14 do 18 let, ki zahtevajo posebno obravnavo – ne le kaznovanja in vzgojnih ukrepov, temveč tudi posvečanje prave pozornosti.


20.09.2022

Kitajska še vedno vztraja pri ničelni toleranci do covida

Kitajske oblasti so v velemestu Chengdu odpravile karanteno za zajezitev epidemije koronavirusa, zaradi katere so bile več kot dva tedna zaprte šole in moteno delovanje gospodarstva, prebivalci pa so morali ostati doma. Iz Bangkoka, ki je novo dopisništvo RTV Slovenija, se oglaša dopisnica Karmen Švegl.


19.09.2022

V Londonu poteka pogreb stoletja

V Londonu pred več 100 tisoč glavo množico poteka pogreb za britansko kraljico Elizabeto drugo, ki je v starosti 96 let umrla 8-ega septembra. Monarhinjo bodo k poslednjemu počitku položili zvečer v kapeli svetega Jurija na gradu Windsor, kjer leži tudi njen soprog Filip. O pogrebnih slovesnostih smo se pogovarjali z Aljo Možina, ki v britanski prestolnic živi že 10 let.


16.09.2022

Razmere v sadjarstvu so kritične

Sadjarstvo je panoga, ki je bila zaradi podnebnih sprememb v zadnjih šestih letih največkrat prizadeta. Največji delež v pridelavi sadja še vedno zavzemajo jabolka, a površine pod jablano se že več let vztrajno krčijo. Nova grožnja za slovensko tržno pridelavo jabolk v intenzivnih sadovnjakih predstavlja tudi predlog evropske uredbe o trajnostni rabi pesticidov. Ta predvideva do leta 2030 zmanjšanje pesticidov za polovico, na občutljivih zaščitenih in občutljivih območjih pa popolno prepoved. O zdajšnjih razmerah v sadjarstvu se je Jernejka Drolec pogovarjala s koordinatorjem javne službe v sadjarstvu, dr. Matejem Stoparjem.


Stran 45 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov