Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas
Foro: mizs
Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas
Znani so dobitniki najvišjih državnih nagrad v znanosti. O imenih je odločil 15-članski Odbor za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje. Gre za 29 nagrajencev s področij naravoslovja, tehnike, humanistike in ved o življenju. Med njimi sta tokrat le dve znanstvenici.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel teoretični fizik Slobodan Žumer, redni profesor fizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na institutu Jožefa Stefana. Je najopaznejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko anizotropnih mehkih snovi in eden vodilnih na svetu. Njegovi vrhunski raziskovalni dosežki in mednarodno sodelovanje ter zlasti tesno sodelovanje z našimi eksperimentalnimi fiziki so temelji, na katerih je nastala “ljubljanska šola fizike tekočih kristalov”, priznana kot eno vodilnih središč za anizotropne mehke snovi na svetu.
Slobodan Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so bili citirani več kot 9000-krat. Mednarodna znanstvena skupnost ga je počastila tudi z izvolitvijo za predsednika mednarodne zveze za tekoče kristale International Liquid Crystal Society in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pomembnost njegovih raziskav še najbolje razumemo, če ob pogledu na tekočekristalni zaslon pametnega telefona pomislimo, da je k nadaljnjemu razumevanju in razvoju zapletenih sistemov z možnostmi za nove tehnologije pomembno prispeval prof. Slobodan Žumer s sodelavci.
Akademik in profesor ljubljanske filozofske fakultete ter vodilni raziskovalec antične zgodovine Rajko Bratož je bil nagrajen za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. Za raziskave zgradb nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance so nagradili Janeza Plavca s Kemijskega inštituta. Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju razvoja računalniško podprtih metod in orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov pa je šla v roke dekanu mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Zdravku Kravanji.
Sinoči so podelili tudi pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Ta so prejeli: Martin Milanič s primorske univerze za področje diskretne matematike, Anton Kokalj z inštituta Jožefa Stefana za dosežke v molekulskem modeliranju kemijskih procesov na površinah kovin, Egon Pelikan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom, Ines Mandić – Mulec z ljubljanske biotehniške fakultete za pomembne dosežke v mikrobiologiji ter Gregor Mali z novogoriške univerze za dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov.
Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme je prejela raziskovalno-razvojna skupina 11-ih strokovnjakov iz inštituta Jožefa Stefana ter podjetij SAVING in L-TEK. Za adaptivni sistem za upravljanje kakovosti puhal in zagotavljanje sledljivosti proizvodnje so nagradili skupino osmih raziskovalcev in inženirjev iz inštituta Jožefa Stefana in podjetja Domel. Puhovo priznanje pa je prejel tudi Bruno Dujič iz razvojnega centra Intech-les za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas
Foro: mizs
Letošnji dobitniki najpomembnejših nagrad v znanosti pri nas
Znani so dobitniki najvišjih državnih nagrad v znanosti. O imenih je odločil 15-članski Odbor za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje. Gre za 29 nagrajencev s področij naravoslovja, tehnike, humanistike in ved o življenju. Med njimi sta tokrat le dve znanstvenici.
Zoisovo nagrado za življenjsko delo je prejel teoretični fizik Slobodan Žumer, redni profesor fizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko ter raziskovalni svetnik na institutu Jožefa Stefana. Je najopaznejši slovenski strokovnjak za teoretično fiziko anizotropnih mehkih snovi in eden vodilnih na svetu. Njegovi vrhunski raziskovalni dosežki in mednarodno sodelovanje ter zlasti tesno sodelovanje z našimi eksperimentalnimi fiziki so temelji, na katerih je nastala “ljubljanska šola fizike tekočih kristalov”, priznana kot eno vodilnih središč za anizotropne mehke snovi na svetu.
Slobodan Žumer je objavil več kot 270 znanstvenih člankov, ki so bili citirani več kot 9000-krat. Mednarodna znanstvena skupnost ga je počastila tudi z izvolitvijo za predsednika mednarodne zveze za tekoče kristale International Liquid Crystal Society in člana Evropske akademije znanosti in umetnosti. Pomembnost njegovih raziskav še najbolje razumemo, če ob pogledu na tekočekristalni zaslon pametnega telefona pomislimo, da je k nadaljnjemu razumevanju in razvoju zapletenih sistemov z možnostmi za nove tehnologije pomembno prispeval prof. Slobodan Žumer s sodelavci.
Akademik in profesor ljubljanske filozofske fakultete ter vodilni raziskovalec antične zgodovine Rajko Bratož je bil nagrajen za monografijo Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki. Za raziskave zgradb nukleinskih kislin in proteinov z uporabo jedrske magnetne resonance so nagradili Janeza Plavca s Kemijskega inštituta. Zoisova nagrada za vrhunske dosežke na področju razvoja računalniško podprtih metod in orodij za sintezo in rekonstrukcijo procesov pa je šla v roke dekanu mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Zdravku Kravanji.
Sinoči so podelili tudi pet Zoisovih priznanj za pomembne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Ta so prejeli: Martin Milanič s primorske univerze za področje diskretne matematike, Anton Kokalj z inštituta Jožefa Stefana za dosežke v molekulskem modeliranju kemijskih procesov na površinah kovin, Egon Pelikan iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper za znanstveno monografijo Tone Kralj in prostor meje: umetnost med katolicizmom, fašizmom in slovenskim iredentizmom, Ines Mandić – Mulec z ljubljanske biotehniške fakultete za pomembne dosežke v mikrobiologiji ter Gregor Mali z novogoriške univerze za dosežke na področju jedrske magnetne resonance materialov.
Puhovo priznanje za pomembne dosežke na področju medicinske opreme je prejela raziskovalno-razvojna skupina 11-ih strokovnjakov iz inštituta Jožefa Stefana ter podjetij SAVING in L-TEK. Za adaptivni sistem za upravljanje kakovosti puhal in zagotavljanje sledljivosti proizvodnje so nagradili skupino osmih raziskovalcev in inženirjev iz inštituta Jožefa Stefana in podjetja Domel. Puhovo priznanje pa je prejel tudi Bruno Dujič iz razvojnega centra Intech-les za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče.
Od leta 2000 pa do danes so slovenski carinski organi našli okoli 30 tisoč zaščitenih ptic, ki so jih poskusili tihotapci prepeljati prek slovenskega ozemlja v Italijo. Eden večjih uspehov slovenskih carinskih organov je bil zaseg 15 škatel s skupaj 1349 mrtvimi pticami lani oktobra na počivališču Lukovica. Pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije so šli po sledovih tega primera in ugotovili, da je tožilstvo ovadbo proti tihotapcem zavrglo, češ da niso mogli s potrebno zanesljivostjo izkazati, da so osumljenci vedeli, kaj prevažajo, in da se zavedajo protipravnosti svojega delovanja. Pri DOPPS opozarjajo, da je družbena občutljivost do tovrstnih kaznivih dejanj v Sloveniji izjemno nizka, kar se odseva tudi v ravnanju sodnih organov. Pogovarjali smo se s Tjašo Zagoršek iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska računalniška alpikacija KOBI bo pomagala 700 milijonom dislektikom po vsem svetu. Aplikacija s svojimi nastavitvami omogoča preoblikovanje besedila na način, ki je ne samo prijazen, ampak tudi izjemno koristen. Po besedah strokovnjaka na področju bralnih težav, profesorja defektologije dr. Marka Kalana, omogoča bolj tekoče in pravilno branje ter pomaga k oblikovanju boljšega bralčevega odnosa do besedil in tiskanega gradiva.
Teš od uvoza premoga trenutno loči še en korak, sprememba okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija za okolje je namreč sporočila, da za načrtovan uvoz premoga okoljevarstvenega soglasja ne potrebujejo. V elektrarni sicer zagotavljajo, da v letnih in srednjeročnih poslovnih načrtih uvoza še ne načrtujejo, saj da njihova strategija delovanja temelji na izrabi domačega premoga. A kot lahko že dolgo slišimo iz energetskih krogov, je bilo mešanje premoga s tujim načrtovano od začetka. Da je bila javnost glede zalog lignita zavedena, je ugotovila tudi državnozborska komisija za Teš iz prejšnjega sklica.
Cesarjeva nova oblačila, Grdi raček, Mala morska deklica, Snežna kraljica, Kraljična na zrnu graha, Stanovitni kositrni vojak, … Pravljice Hansa Christiana Andersena zaradi prevodov v menda več kot 150 jezikov poznajo otroci po vsem svetu. Andersen je celo najbolj znan tuji avtor na Kitajskem, njegov velik oboževalec pa je bil tudi nekdanji kitajski voditelj Mao Cetung. Še nekaj manj znanih dejstev o danskem pravljičarju smo zbrali v Torkovem kvizu.
Družba slovenski državni gozdovi v soboto, 6. aprila, organizira drugo vseslovensko akcijo »Pomladimo gozdove 2019«, kot odgovor na naravne nesreče ki so se zgodile in kot odgovor na uresničevanje ciljev družbe. Lani se je te akcije udeležilo okoli 400 ljudi, letos jih glede na prijave pričakujejo več. Tako kot lani, bodo v akciji tudi letos posadili 10 tisoč dreves. Pogozdovanje s pomočjo prostovoljcev bo potekalo od 9. ure naprej na 5 lokacijah po Sloveniji, kjer bodo prostovoljce usmerjali strokovni sodelavci. Z direktorjem družbe Slovenski državni gozdovi se je o priljubljeni akciji pogovarjala Jernejka Drolec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Po državah Evropske unije bodo od 23. do 26. maja potekale volitve v Evropski parlament. Za marsikoga - sicer se takšne fraze pojavijo prav pred vsakimi volitvami - so to najpomembnejše volitve doslej, nenazadnje bo potekalo merjenje moči med tistimi, ki si Evropsko unijo skušajo obdržati takšno, kot je, in med čedalje močnejšimi skrajneži in evroskeptiki. Pri nas bodo volitve v nedeljo, 26. maja, slovenski kos pogače v Evropskem parlamentu šteje osem poslanski sedežev, boj zanje je zelo zagret, rezultati pa za zdaj seveda negotovi. Andraž Zorko iz Valicona napoveduje naslednji razplet: »Dva poslanska sedeža SDS in enega za NSI ter srdit boj za četrtega na desni, na levi pa enega SD in enega Levici ter spet spopad za preostala dva - najmanj možnosti ob tem dajem stranki, ki so ji nekateri pripisovali kar štiri mandate, to je LMŠ.«
V ljubljanski Kinoteki so dopoldne premierno predvajali film Sanjina Švajgerja z naslovom Ne pozabi name, ki dokumentira dan človeka z demenco v domu za starejše. Film prikazuje običajen dan v enoti, ob tem pa razkriva mrežo odnosov, ki so se spletli med samimi stanovalci, med stanovalci in zaposlenimi in med svojci in zaposlenimi. Člani skupine v enoti pa pripovedujejo, kako se pogovarjati s človekom z demenco in kako ga pomiriti. Vse to zna in tudi uporablja stalna ekipa v enoti Deteljica v Domu Petra Uzarja iz Tržiča. Po premieri je sledila še okrogla miza.
Na Vodnikovi domačiji in v Kinu Šiška bo med 5. in 7. aprilom potekal že 3. festival angažiranega pisanja Itn., ki vsako pomlad mladini in vsem ostalim v mestu prinese intenzivno druženje s knjigami in ob knjigah. Tudi letos se bodo zvrstili številni pogovori, predavanja, umetniški dogodki in delavnice, povezane z literaturo.
Z dopisnico Karmen Štrancar Rajevec smo se pogovarjali o občinskem družinskem drevesu.
Z več ljubljanskih gimnazij so nam nekateri starši otrok, ki obiskujejo te ustanove, povedali, da naj bi posamezniki iz 4. letnikov v imenu potovalne agencije Mondial Travel, - domnevno naj bi to počele tudi nekatere druge agencije -, pobirali prijavnice, nekateri celo akontacijo za maturantske izlete od dijakov 2. letnikov. Starše je zmotilo tudi to, da je agencija imela sestanek z njimi šele zatem, ko so njihovi otroci že podpisali prijavnico. Da nikakor ne odobravajo angažma t.i. »šolskih agentov«, sporočajo agenciji v zapisu, ki nam ga je posredoval eden od staršev. Tudi sicer ravnatelji govorijo o – kot so se nekateri izrazili – vse bolj agresivnem pristopu potovalnih agencij, ki skušajo pridobiti mlade potnike.
Vlada po nujnem postopku znižuje obdavčitev regresa. Hkrati upa, da bo državni zbor spremembe potrdil čim prej, da bi lahko zaposleni zaradi predlaganih razbremenitev že letos prejeli višje izplačilo regresa, in sicer od 150 do 250 evrov, če bo regres izplačan le v višini predpisane spodnje meje, ki je enaka minimalni plači.
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Pogovor z dramsko igralko in predsednico Združenja dramskih umetnikov Slovenije Sašo Pavček.
Evropski poslanke in poslanci bodo odločali o najnovejšem predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu. O direktivi se je Marko Rozman pogovarjal z dr. Majo Bogataj Jančič, vodjo inštituta za intelektualno lastnino.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov