Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons

Slovenija je vroča točka biotske pestrosti – do kdaj še?

Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Po besedah biologinje dr. Anamarije Žagar z Nacionalnega inštituta za biologijo Slovenci le površno poznamo pojem biotske pestrosti, vendar pa se hkrati mnogi zavedamo njene velike ranljivosti in občutljivosti.

Strokovnjaki ocenjujejo, da na Zemlji živi približno 14 milijonov različnih vrst organizmov. Po najbolj črnem scenariju pa jih vsako leto izumre kar 14.000.

Biotska raznovrstnost še nikoli ni bila bolj ogrožena. S svojimi posegi v okolje pa jo, kot opozarja biolog dr. Davorin Tome (NIB),  najbolj ogrožamo kar ljudje sami. Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta – umetnost življenja!«. Slovenija je vroča točka biotske pestrosti. Na relativno majhnem območju si je svoj življenjski prostor poiskalo veliko živalskih in rastlinskih vrst.

Petletni projekt združuje 10 partnerskih organizacij: Nacionalni inštitut za biologijo, inštitut Lutra, Krajinski park Goričko, Kozjanski park, Notranjski regijski park, Triglavski narodni park, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Grm Novo mesto, Kmetijsko gozdarska zbornica in Krajinski park Ljubljansko barje. Finančno so ga podprle sodelujoče organizacije in Ministrstvo za okolje in prostor; prijavitelji pa so zanj dobili tudi znatna evropska sredstva.