Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec.
Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem drugačni luči
Na obrazih ljudi se največkrat izriše presenečenje, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signale in se nanje odzivajo. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. »Zlasti sodelovanja je tisto, kar nas v evoluciji potisne naprej,« pravi prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Nova spoznanja o družbenem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je sodelovanje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo raje vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi?
Ko govorimo o sodelovanju, pa tudi altruizmu, se zastavi vprašanje, kako pomembne so za tovrstne socialne interakcije sorodstvene vezi? Zelo, odgovarja mikrobiologinja: »Če pomagaš sorodnikom, gredo naprej tudi tvoji geni.«
Socialna mikrobiologija, ki preučuje socialno življenje bakterij, je relativno mlado znanstveno področje. Po besedah dr. Mandić Mulec so zato pred njo zdaj še številni izzivi. Nadaljnje raziskave komunikacije med mikrobi so pomembne zaradi boljšega razumevanja socialnih interakcij na vseh nivojih življenja. Seveda pa nam bodo nova odkritja v pomoč tudi pri razvoju sodobnih metod zdravljenja tistih obolenj, ki jih povzročajo nekateri najpogostejši patogeni mikroorganizmi. Med njimi so tudi bakterije, ki povzročajo zapletena črevesna obolenja.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec.
Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem drugačni luči
Na obrazih ljudi se največkrat izriše presenečenje, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signale in se nanje odzivajo. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. »Zlasti sodelovanja je tisto, kar nas v evoluciji potisne naprej,« pravi prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Nova spoznanja o družbenem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je sodelovanje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo raje vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi?
Ko govorimo o sodelovanju, pa tudi altruizmu, se zastavi vprašanje, kako pomembne so za tovrstne socialne interakcije sorodstvene vezi? Zelo, odgovarja mikrobiologinja: »Če pomagaš sorodnikom, gredo naprej tudi tvoji geni.«
Socialna mikrobiologija, ki preučuje socialno življenje bakterij, je relativno mlado znanstveno področje. Po besedah dr. Mandić Mulec so zato pred njo zdaj še številni izzivi. Nadaljnje raziskave komunikacije med mikrobi so pomembne zaradi boljšega razumevanja socialnih interakcij na vseh nivojih življenja. Seveda pa nam bodo nova odkritja v pomoč tudi pri razvoju sodobnih metod zdravljenja tistih obolenj, ki jih povzročajo nekateri najpogostejši patogeni mikroorganizmi. Med njimi so tudi bakterije, ki povzročajo zapletena črevesna obolenja.
Industrija srečanj, ki povezuje kongresni turizem ter organizacijo prireditev in sejmov, je v koronakrizi doživela skoraj popoln izpad prihodkov. Večina njenih predstavnikov ocenjuje, da bodo letos realizirali le 10 do 20 odstotkov lanskega, sicer odličnega prometa. Zato sta podaljšanje čakanja na delo doma in vnovična uvedba mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene do novega leta, kot ju je včeraj predlagala vlada, zanje ključna ukrepa. Predstavniki industrije srečanj so izoblikovali še nekaj predlogov. Poroča Urban Tarman.
Program za mlade že vrsto let po šolah izvaja radijske novinarske delavnice. Na njih se šolarji spoznajo z delom radijskega voditelja, novinarja, tonskega mojstra in glasbenega urednika, pod vodstvom radijske ekipe pa pripravijo sobotno mladinsko oddajo HUDO. Letos je projekt dobil tekmovalni značaj, zato so mladi novinarji pripravili tudi tekmovalni posnetek o svojem kraju. O tem, katera šola najbolj izstopa, katera je svoj kraj predstavila najbolj atraktivno, pa poleg žirije odločate tudi poslušalci, saj na naših spletnih straneh ta teden poteka glasovanje za najboljši novinarski razred. O tem odločajo glasovi poslušalcev in mnenje strokovne žirije, v kateri so vodja novinarskih delavnic Tadeja Bizilj, voditelj Odmevov na TV Slovenija Igorja E. Berganta in Danijel Poslek, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija.
Leto 2020 zaznamuje 30-letnico delovanja Društva liga proti epilepsiji Slovenije, strokovno- humanitarne organizacije, ki se trudi na različne načine ozaveščati in izmenjevati znanje s področja epileptologije. Slovenska liga je tudi aktivna članica Mednarodne lige proti epilepsiji. Prav v teh dneh bi morala v Ljubljani potekati 13. mednarodna podiplomska šola praktične epileptologije, a so jo seveda zaradi znanega razloga morali odpovedati. Vseeno pa smo na Prvem tridesetletnico Lige obeležili v dveh delih. V naši jutranji oddaji Možgani na dlani smo pokukali med nevronska omrežja, ki se srečajo z epilepsijo. Še več o društvu, preteklosti in prihodnosti njihovega dela, o tem, kako lahko ta nevrološka motnja vpliva na življenje posameznika pa lahko slišite v prispevku, v katerem so sodelovali predsednica Lige, dr. Natalija Krajnc ter Daša Kovačič in Tadej Votolen - Tadee.
Terenska ekipa Prvega je na dan slovenskega športa obiskala Novo mesto in med drugim raziskovala tudi pohodniške poti v mestu in okolici. Andreja Čokl je pred mikrofon povabila predsednika Pohodniškega društva Novo mesto Antona Markoviča.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnji dan slovenskega športa je v največji meri zaznamovan z uspehi naših kolesarjev na dirki po Franciji, ki nam daje vpogled tudi v odnos ljudi in politike do športa. Medtem ko politika pozablja na športe ob robu, predvsem z vidika financiranja, športniki ugotavljajo, da je odnos Slovencev do njih nadpovprečen v primerjavi z drugimi narodi. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Strokovnjaki s fakultete za šport so danes predstavili analizo gibalnih sposobnosti otrok od prvega do devetega razreda po preklicu epidemije Covida-19. Gre za meritve v okviru spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit-športnovzgojni karton, ki jih pri osnovnošolcih izvajajo vsako leto že več kot trideset let zapored. Novinarsko konferenco je spremljala Lucija Dimnik Rikić.
Italijani so na nedeljskem in ponedeljkovem na referendumu s skoraj 70 odstotno podporo potrdili ustavno spremembo, po kateri bo imel naslednji italijanski parlament za več kot tretjino manj poslancev in senatorjev. Vzporedno so v sedmih italijanskih deželah volili še nove deželne svete in predsednike. Kljub slabim napovedim za stranke vladne koalicije je prišlo do izenačenja: leva sredina je zmagala v treh velikih deželah, desna sredina v eni veliki in treh manjših. Drago Balažič se je pogovarjal z dopisnikom iz Rima Jankom Petrovcem.
V tehnološki trgovinski vojni med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se spopadi spet zaostrili. Dogovor med kitajskim podjetjem Bytedance in ameriškima Oracle in Walmart o TikToku kot kaže še ni dokončen. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč zagrozil, da bo prepovedal priljubljeno aplikacijo v Združenih državah Amerike, če ameriški podjetji ne bosta imeli popolega nadzora v novem podjetju TikTok Global s sedežem v Združenih državah Amerike. Gre za odziv na izjave podjetja Bytedance, da bo v TikTok Global imelo 80 odstotni delež. Usoda TikToka na ameriških tleh je tako spet negotova. Več Urška Henigman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes bo v sicer okrnjeni izvedbi v Mariboru potekala trgatev najstarejše trte na svetu. Dama na nabrežju reke Drave je preživela turška obleganja, številne požare, zavezniško bombardiranje in trtno uš, ki je pokončala evropsko vinogradništvo.
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri se obeta odprtje razstave Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike, ki bo prikazala razvoj robotike pri nas in njeno zgodovino drugod po svetu. Zanimivo je, da o se zamisli o razumnih in brezdušnih robotih najprej rodila v literarni fantaziji in gledališču, potem pa so postali ti humanoidni umetni organizmi pomemben del znanstvene misli, polja umetne inteligence, industrije, medicine, vsakdanjega življenja … Zaradi epidemioloških razmer bodo prireditelji omejili število obiskovalcev, na otvoritveni dogodek v Bistro je namreč vabljena le strokovna javnost, vseeno pa je 100 letna zgodba o načinih robotizacije našega sveta – takrat je bila izumljena beseda za robota¬ - zanimiva tudi za vizije in dileme v zvezi s prihodnostjo našega stvarstva. Magda Tušar se je pogovarjala z avtorjem razstave, dr. Orestom Jarhom, kustosom Tehniškega muzeja Slovenije.
Letošnje leto zaradi epidemije in posledične omejitve potovanj v tujino mineva v znamenju spoznavanja lastne dežele. Slovenija ponuja ogromno zanimivih in za domače turiste privlačnih točk, vse več je takih, ki so dostopne tudi invalidom na invalidskih vozičkih. Tako ugotavlja publicist, novinar in fotograf Primož Hieng, ki je že lani izdal turistični vodnik za invalide z naslovom Z vami bom na rajžo šel. Pred nekaj dnevi je izšel še drugi del tega vodnika, ki poleg običajnega »turističnega« in zgodovinskega opisa novih 52-ih izletniških točk po vsej Sloveniji ponuja podroben opis dostopnosti objektov in okolice z vozičkom, urejenosti stranišč za invalide, morebitne prisotnosti taktilnih oznak za slepe in slušne zanke za naglušne.
Pešačenje in kolesarjenje sta najbolj trajnostni obliki mobilnosti, zato se ju v dneh, ko zaznamujemo evropski teden mobilnosti, še posebej spodbuja. Ob tem pa kolesarska infrastruktura ostaja pomanjkljiva. Gradi se jo postopno, po odsekih, postopki so dolgotrajni. Zatika se tudi na severnem Primorskem, kjer Direkcija za infrastrukturo načrtuje za 500 kilometrov kolesarskih poti, vendar se deležniki pri pripravi potrebne projektne dokumentacije spopadajo s številnimi ovirami. Prispevek Nine Brus.
Iskanje življenja onkraj našega planeta je postreglo z novim presenečenjem. Med možnimi kandidati se je znašla Venera, Zemljina najbližja soseda. Visoko v njeni atmosferi so namreč znanstveniki zaznali plin, ki bi lahko kazal na prisotnost življenja. »Odkritje fosfina je zelo zanimivo. Po našem današnjem razumevanju namreč v pogojih, kakršni so na Veneri, ne more v velikih količinah nastajati drugače kot v procesih, povezanih z življenjem,« razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici. Foto: ESO/M. Kornmesser & NASA/JPL/Caltech
Oglasil se je poslušalec, ki je želel ostati anonimen in nam povedal, da se tudi po preboleli bolezni covid-19 zaradi še vedno pozitivnih testov že en mesec ne more vrniti v službo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov