Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec.
Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem drugačni luči
Na obrazih ljudi se največkrat izriše presenečenje, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signale in se nanje odzivajo. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. »Zlasti sodelovanja je tisto, kar nas v evoluciji potisne naprej,« pravi prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Nova spoznanja o družbenem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je sodelovanje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo raje vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi?
Ko govorimo o sodelovanju, pa tudi altruizmu, se zastavi vprašanje, kako pomembne so za tovrstne socialne interakcije sorodstvene vezi? Zelo, odgovarja mikrobiologinja: »Če pomagaš sorodnikom, gredo naprej tudi tvoji geni.«
Socialna mikrobiologija, ki preučuje socialno življenje bakterij, je relativno mlado znanstveno področje. Po besedah dr. Mandić Mulec so zato pred njo zdaj še številni izzivi. Nadaljnje raziskave komunikacije med mikrobi so pomembne zaradi boljšega razumevanja socialnih interakcij na vseh nivojih življenja. Seveda pa nam bodo nova odkritja v pomoč tudi pri razvoju sodobnih metod zdravljenja tistih obolenj, ki jih povzročajo nekateri najpogostejši patogeni mikroorganizmi. Med njimi so tudi bakterije, ki povzročajo zapletena črevesna obolenja.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec.
Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc
Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem drugačni luči
Na obrazih ljudi se največkrat izriše presenečenje, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signale in se nanje odzivajo. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. »Zlasti sodelovanja je tisto, kar nas v evoluciji potisne naprej,« pravi prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Nova spoznanja o družbenem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je sodelovanje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo raje vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi?
Ko govorimo o sodelovanju, pa tudi altruizmu, se zastavi vprašanje, kako pomembne so za tovrstne socialne interakcije sorodstvene vezi? Zelo, odgovarja mikrobiologinja: »Če pomagaš sorodnikom, gredo naprej tudi tvoji geni.«
Socialna mikrobiologija, ki preučuje socialno življenje bakterij, je relativno mlado znanstveno področje. Po besedah dr. Mandić Mulec so zato pred njo zdaj še številni izzivi. Nadaljnje raziskave komunikacije med mikrobi so pomembne zaradi boljšega razumevanja socialnih interakcij na vseh nivojih življenja. Seveda pa nam bodo nova odkritja v pomoč tudi pri razvoju sodobnih metod zdravljenja tistih obolenj, ki jih povzročajo nekateri najpogostejši patogeni mikroorganizmi. Med njimi so tudi bakterije, ki povzročajo zapletena črevesna obolenja.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Severna in Južna Dakota, Nebraska, Kansas, Minnesota, Wisconsin, Iowa, Indiana, Michigan in Illinois, severni del srednjega zahoda ZDA, so zajele izjemno nizke temperature, zaradi katerih so oblasti razglasile izredne razmere. Okoli 212 milijonov Američanov ali 72 odstotkov kontinentalne populacije ZDA te dni občuti temperature pod lediščem. Poklicali smo v Chicago, kjer so včeraj namerili -30 stopinj Celzija in kjer živi Miloš Žefran.
Slovenska turistična organizacija je lani objavila pilotni poziv za turistična doživetja, ki podpirajo Slovenijo kot zeleno, butično in 5 zvezdično destinacijo. Izbrala je 9 najboljših destinacij, ki se bodo ponašale z znakom " EDINSTVENA DOŽIVETJA SLOVENIJE". Med njimi je tudi Postojnska jama. Prepričani smo, da o njej veste skoraj vse, vendar pa mogoče ne veste, kdo je bil skromni svetilničar Luka Čeč, ki je odkril njene najlepše dele, zgradil prvi bazenček za človeške ribice, odkril hroščka drobnovratnika, vendar pa so ga skozi zgodovino vse prevečkrat spregledali in mu napravili prenekatero krivico. Sabrina Mulec se je o njegovem velikem odkritju in o razvoju turizma v jami pogovarjala s kustosinjo zgodovinarko Notranjskega muzeja Postojna Alenko Čuk.
V četrtkovo jutranjo rubriko "Po Sloveniji z dopisniki" se nam je oglasil Valter Pregelj in odpeljal v svet kulturnega dogajanja na Goriškem. Od sedemdesetletnice Goriške knjižnice do obnove kulturno-zgodovinskega spomenika, zaščitene cerkve Svetega Vida v Podnanosu in manj složnega dogajanja na Dvorcu Vogrsko.
Sogovorniki: glavna inšpektorica za varno hrano Andreja Bizjak, dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete in direktor Loške zadruge Mitja Vodnjov.
Tragičen primer v jeseniški bolnišnici je znova odprl vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost tako bolnikov kot zaposlenih. Če se do določene mere da nadzorovati in prilagoditi fizično okolje – da se torej sprejme ukrepe, če obstaja nevarnost, da bo pacient padel, da se uredi evakuacijsko pot za nevarnosti, kot sta požar in potres, in podobno – pa je treba upoštevati tudi varovanje pacienta. Za paciente, ki lahko zase in za okolico predstavljajo tveganje, je treba urediti varovanje in jim posvetiti več pozornosti, a zaradi kadrovske podhranjenosti v praksi to pogosto ni izvedljivo. To pa za slovensko starajočo se družbo ni dobra popotnica.
Tragičen primer v jeseniški bolnišnici je znova odprl vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost tako bolnikov kot zaposlenih. Če se do določene mere da nadzorovati in prilagoditi fizično okolje – da se torej sprejme ukrepe, če obstaja nevarnost, da bo pacient padel, da se uredi evakuacijsko pot za nevarnosti, kot sta požar in potres, in podobno – pa je treba upoštevati tudi varovanje pacienta. Za paciente, ki lahko zase in za okolico predstavljajo tveganje, je treba urediti varovanje in jim posvetiti več pozornosti, a zaradi kadrovske podhranjenosti v praksi to pogosto ni izvedljivo. To pa za slovensko starajočo se družbo ni dobra popotnica.
Slovenska proizvodna in tudi druga podjetja pestijo preobremenitve in nizka motiviranost delavcev ali celo njihova aktivna nezavzetost, ki kvari vzdušje in delovne procese. Seveda, za nizko plačo se marsikdo ne namerava potruditi. Na te težave, čeprav so njihovi delavci plačani bolje kot v primerljivih podjetjih, ni imuna niti škofjeloška družba Knauf Insulation, ki sicer predstavlja paradnega konja v nemški skupini Knauf, proizvajalki izolacijskih materialov. Poleti bodo najslabše plačani v Knaufu namesto dozdajšnjih 1100 evrov z regresom in 13. plačo vred dobili vsak mesec 1500 evrov neto. Pogovarjali smo se z direktorjem Tomažem Laniškom.
Slovenija je na indeksu zaznave korupcije 2018, ki ga je objavil Transparency International (TI), dobila oceno 60, na lestvici držav pa zasedla 36. mesto in si ga deli s poljsko. V primerjavi z letom 2017 je oceno poslabšala za eno točko, na lestvici držav pa padla za dve mesti. Tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu zaznave korupcije. Več o tem generalni sekretar Transperensy international Slovenija Vid Tomič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako se bo končala zgodba z ministrom Dejanom Prešičkom, nad katerim visijo očitki o mobingu in zlorabi položaja, bo odločil premier Marjan Šarec. A ta zgodba je obdprla predvsem vprašanje o tem, kaj se v resnici dogaja na Ministrstvu za kulturo. Sploh zato, ker je denimo v letu 2017 mobing (statistično) prijavil skoraj vsak drugi zaposleni tam. Svojo sliko dogajanja s konkretnimi podatki je Urški Ivanovič predstavila podsekretarka na ministrstvu Minka Jerebič.
V Davosu v teh dneh poteka svetovni gospodarski forum, ki ga spremlja naš poročevalec Luka Robida, ki poroča, da je med politiki in predstavniki mednarodnih organizacij v ospredju odnos med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Kitajsko. Davos ostaja tudi prostor razprave, ki se ga udeležujejo tudi številni gospodarstveniki z vseh koncev sveta, ki jih je več kot političnih predstavnikov. "Da sploh lahko pridejo v Švico, se morajo precej potruditi in ta trud se v največji meri izkaže tudi s tem, da plačajo več 10 tisoč dolarjev participacije," je še povedal Robida.
Na spletnih straneh e-demokracija so objavili predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti. Ključni novosti sta opredelitev Obveščevalno-varnostne skupnosti in uvedba novega strokovnega nadzornega obveščevalnih služb. Krepi se tudi vloga Sove, ta naj bi dobila možnost nadzora nad slovenskimi državljani, ki bi utegnili biti nevarni za ustavno ureditev.
Kaj se sploh šteje za mobing, se je marsikdo vprašal ob nedavnem primeru domnevnega trpinčenja na kulturnem ministrstvu. Zakon o delovnih razmerjih ga opredeljuje kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri mobingu gre vedno za neko načrtno dejanje. Avtorica knjige Recite mobingu ne dr. Danijela Brečko posameznikom svetuje, naj bo prvi korak pogovor posameznika z osebo, ki nad njim izvaja mobing.
Čeprav teoretično vemo, katera živila našemu telesu najbolj koristijo, se pogosto težko upremo energetsko prazni hrani, kot so različne sladkarije, čokolade in peciva, in sladkim pijačam. Da se nam cedijo sline, pogosto poskrbijo oglasi z mikavno vsebino. Velik vpliv imajo posebno na otroke in mladostnike. Živilski in zdravstveni strokovnjaki želijo zato z različnimi ukrepi omejiti ali popolnoma izriniti izpostavljenost tovrstemu oglaševanju.
Programski svetniki RTV Slovenija so z 21 glasovi ZA in brez glasu proti odločili, da bo novi direktor Radia Slovenija postal Mirko Štular. Ta bo štiriletni mandat nastopil 1. marca. V pogovoru na Prvem je povedal, da imajo vsi programi svoje poslanstvo, ki ga morajo ohranjati še naprej, na kratko pa tudi nakazal, katere bodo glavne spremembe.
Neveljaven email naslov