Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
V 20-tih letih tega stoletja se bo delež prebivalstva, starejšega od 65 let povzpel na četrtino. Podobno se dviguje tudi delež starejših voznikov. V leto 2020 je vstopilo 22 tisoč in en voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki so že dopolnili 80 let, lani jih je bilo za 1735 manj. 80-deseti rojstni dan je tudi dan, ko preneha veljavnost vozniškega dovoljenja. Obnovitev veljavnosti zahteva zdravniški pregled, na katerem preverijo psihofizične sposobnosti starejših voznikov, ki jim potem vozniško dovoljenje podaljšajo ali pa tudi ne. O pešanju vozniških sposobnosti starejših voznikov smo se pogovarjali z Robertom Grilom iz Agencije za varnost v prometu.
Medtem ko epidemija novega koronavirusa še vedno zbuja resno zaskrbljenost po svetu, smo se posvetili tistemu delu zgodbe, ki je manj v ospredju, je pa pri nastanku in širjenju epidemij na splošno izrednega pomena. Namreč temu, kako in zakaj je do preskoka virusa na človeka pri tem najnovejšem primeru sploh prišlo. Najpogosteje se omenja tržnico divjih živali v kitajskem mestu Wuhan, kot daleč najverjetnejšega primarnega gostitelja koronavirusa pa netopirje. Kakšna je torej povezava med temi letečimi sesalci in virusnimi epidemijami?
V zadnjih tednih in mesecih smo lahko zlasti v nekaterih hrvaških medijih vse pogosteje prebirali zapise in opozorila o dogajanjih na morskem dnu na območju srednjega in južnega Jadrana. Tamkajšnji morski biologi ugotavljajo, da izginjajo oz. odmirajo nekatere vrste školjk, med njimi tudi strogo zaščiten veliki leščur. Potapljači ob nekaterih dalmatinskih otokih pravijo, da je na nekaterih območjih »tam spodaj vse mrtvo«. Pojav se širi proti severu in to, po nekaterih informacijah, precej hitro.
Veliko staršev ne ve, kaj početi z najmlajšimi v času šolskih počitnic, letošnje zimske so še posebej specifične. Nekaj jih svoje otroke odloži pri starih starših, drugi morajo zanje najti varstvo ali vzeti dopust, če pa je otrok dovolj star, da lahko dopoldneve preživi sam. Specialni pedagog in strokovnjak za motnje vedenja in osebnosti Marko Juhant je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da počitnice niso »učitnice«. Poleg gibanja v naravi pa je pomemen tudi skupni čas, ki ga starši in skrbniki preživijo z najmlajšimi.
Dom Lukavci je drugi največji posebni socialno-varstveni zavod pri nas, desetletno opozarjanje na prostorsko stisko zlasti zaradi neprostovoljnih namestitev oseb z duševno motnjo, pa je končno obrodilo sadove. Konec minulega tedna so slovesno odprli nove prostore, v katerih bodo z marcem namestili 12 ljudi, ki jih k njim pošiljajo sodišča. Tako bodo odslej lahko namesto 44-h s sklepom sodišča brez privolitve v Lukavcih nudili namestitev 56. posameznikom. Nekatere so morali večkrat do zdaj nastaniti kar v jedilnici oziroma skupnih prostorih, nazadnje enega zgolj dan pred uradnim odprtjem. Za milijonsko naložbo je 800 tisoč evrov prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na nevzdržne razmere pa so dlje časa opozarjali tudi v Uradu varuha človekovih pravic. Lidija Kosi se je pogovarjala z direktorico Doma Lukavci Stanko Vozlič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenska podjetja, ki se vse pogosteje srečujejo s pomanjkanjem delavcev in jih zaman iščejo doma, se že dolgo ozirajo tudi v države Zahodnega Balkana. Te so blizu, nekoč smo bili del skupne države, podobne so navade, jezik. Zanimanje iskalcev zaposlitve v Srbiji je veliko, že zdaj jih v Sloveniji precej prek 10 000, a tudi tu je kadrovski bazen vse manjši. Kljub novemu sporazumu med Slovenijo in Srbijo pa pri zaposlovanju ostajajo številne birokratske ovire, v obeh državah.
V Slovenskem kmetijstvu imamo veliko uspešnih, inovativnih individualnih poslovnih zgodb. Težava pa je povezovanje in sodelovanje kmetijskih proizvajalcev in ponudnikov živil v večje strukture. Nekaj primerov dobrih praks se sicer razvija predvsem na komercialno prodajnem povezovanju. Dejstvo pa je, da v tem programskem obdobju v zvezi s povezovanjem za lažji nastop na trgu ni bilo bistvenega napredka. Kje so težave in kakšne so prednosti tako za proizvajalce kot kupce? V pogovoru z Jernejko Drolec.
Stanovanjski zakon bi moral v tem času že v drugo javno obravnavo. Med drugim bi, kot je napisan, omogočil dvig najemnin in na drugi strani ustrezno povečanje subvencij vsem, ki si dviga ne bi mogli privoščiti. Združenje stanovanjskih skladov v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je takoj po odstopu premierja poslanskim skupinam poslalo prošnjo vsaj za zvišanje točke neprofitne najemnine in na drugi strani subvencij. Prošnja je že tretja od 2016. Stanovanjski skladi namreč z zdajšnjo neprofitno najemnino pogosto ne morejo pokriti niti stroškov lastnega delovanja, kaj šele da bi gradili nove soseske. Katere rešitve so nujne? Ali vemo, kakšen bi bil obljubljeni sistemski vir za stanovanjsko politiko? Kaj se dogaja Ljubljani, kjer bodo na trgu kmalu ponujena razkošna stanovanja, javnih najemnih pa bo vedno premalo? O tem se je z direktorjem JJS MOL Sašom Rinkom pogovarjala Maja Derčar.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za skrajšan 5 urni delovnik se je odločila mama enega otroka IB, ki je trenutno še na porodniški, a jo že sedaj skrbi, da jo bo delodajalec, tako kot njene kolegice v podobni situaciji, razporedil v popoldansko izmeno med 15 in 20 uro ali pa med 14 in 19 uro.
Za enakopravno zastopanost spolov na vseh področjih družbe si prizadevamo že dolgo vrsto let, a celo v tako imenovanih razvitih državah se jih z dejansko enakopravnostjo lahko pohvali zgolj zelo skromna peščica. To velja tudi za področje znanosti in raziskav, področje, ki ustvarja novo znanje, s tem odpira nove perspektive in ima zato izreden vpliv na prihodnost vseh nas. Zato je toliko pomembneje, da se potenciali v znanosti ne izgubljajo zaradi – pogosto nezavednih – predsodkov in ustaljenih praks. Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se je realnim pogojem za uspešno kariero znanstvenic in raziskovalk v Sloveniji posvetila Nina Slaček. Foto: pixabay/jarmoluk
Po zakonu o pacientovih pravicah imajo tudi bolniki pravico do primerne kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, ki mora biti poleg tega seveda še dostopna. A čakalne dobe so že vrsto let zelo pereč problem in kljub številnim ukrepom in usmerjanju dodatnih sredstev želenih učinkov ni, še več, pokazalo se je, da podatki o čakalnih dobah, ki so na voljo, sploh ne držijo in da je skoraj polovica čakalnih seznamov neresničnih in neažurnih, kar seveda povzroča bolnikom precejšnje težave, pa tudi nezadovoljstvo. S kakšnimi pritožbami vse se sooča varuhinja pacientovih pravic pa Snežana Ilijaš.
Pred tremi tedni je bila za predsednico uprave največjega naftnega trgovca imenovana Nada Drobne Popovič, ki si je po statutu družbe sama izbrala sodelavce. Poleg nje in delavske predstavnice bosta v upravi še Matija Bitenc in Jože Bajuk. Uprava se je danes predstavila javnosti. Njeni člani bodo sledili sprejeti strategiji do 2022. Razlika s prejšnjo upravo bo le, da zdajšnja ne bo izvedla prevzema avtobusnega podjetja Nomago, ki ga bodo očitno kupile Slovenske železnice. Rast Petrola bo takšna, da bo kazalnik dolga glede na kosmati dobiček med 1,5 in 2,0. Kosmati dobiček EBITDA bo letos presegel 200 mio evrov, kar je zelo ambiciozen načrt. Poslovnih skrivnosti okrog prevzema hrvaškega Croduxa, s katerim bi Petrol dobil še 60 črpalk (tako je načrtovala tudi prejšnja Berločnikova uprava) nova uprava ne razkriva. Tisto, kar je slaba popotnica za notranjo legitimnost – to je za zaupanje znotraj Petrola - je dejstvo, da je Nada Drobne Popović pokazala vrata prejšnji upravi, pri tem pa se ni izločila iz postopkov in pogovorov z njo, če je vedela, da ima sama ambicijo voditi upravo ali biti v njej. V Združenju nadzornikov Slovenije so zato izdali stališče o upravljanju nasprotij interesov pri prehodu člana iz organa nadzora v organ vodenja.
V Četrkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se nam je oglasila Aljana Jocif. Med drugim smo spoznali dijaka 3. letnika Gimnazije Kranj, Dominika Podlogarja, ki je napisal Sonetni venec.
Vlada je potrdila načrt upravljanja turističnih kapacitet v lasti države. Nekateri se veselijo večjega reda v turizmu, konsolidacije in sinergij. Profesorica Ljubica Knežević z ljubljanske ekonomske fakultete opozarja edino, da je Slovenija za to skoraj malo prepozna: »Časovni vidik je z mojega stališča zelo pomemben, ker ta rast v turizmu, ki smo jo imeli v zadnjih letih, ne bo trajala večno.« Najde se tudi precej kritičnih glasov: tistih, ki države a priori ne marajo v turizmu, tistih, ki v potezi vidijo polje za politični plen. Ne preseneča, da bodo z ustanovitvijo turističnega holdinga nastale nove službe, med drugim v upravnem odboru holdinga. In povsem gotovo je, da bodo ljudje v njem znova takšni, ki bodo blizu vsakokratni vladajoči politiki. Največja ovira do uresničitve tega političnega projekta pa je lahko pridobivanje dovoljenja Agencije za varstvo konkurence. Lakmusov papir bo že odločitev, ki jo agencija sprejema v zvezi s podržavljenjem Term Olimia.
Na kulturni praznik v Veliki čitalnica NUKa na ogled postavljajo Prešernove rokopise ter tiskane in prevodne izdaje Zdravljice dr. Franceta Prešerna. O tem nam je več povedal Žiga Cerkvenik, sodelavec NUKa, s katerim smo nekatere izdaje tudi prelistali.
Predstavniki zdravniške stroke so ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu predali 593 podpisov zdravnikov in zobozdravnikov iz vse države, ki pozivajo k zavarovanju okolja v občini Kanal ob Soči pred dodatnim onesnaženjem. Izpostavili so nevarnost, ki jo predstavlja kombinacija pretekle in sedanje onesnaženosti zaradi Salonita Anhovo. Marko Rozman se je pogovarjal s predsednikom uprave Salonit Anhovo, Julijanom Fortunatom in dr. Metodo Dodič Fikfak
Obiskovanje slovenskih gora, lani jih je obiskalo 1, 7 milijona ljudi, je vse bolj priljubljeno. Z večjim obiskom narašča tudi število gorskih nesreč. Gore postajajo cilj neizkušenih, slabo pripravljenih, pomanjkljivo opremljenih , včasih tudi nevednih obiskovalcev, med katerimi so tudi tujci. Gorski turizem je pomemben del Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, STO in drugi turistični ponudniki se zato povezujejo v želji, da bi bilo obiskovanje gora čim bolj varno. Na prvem mestu so prave informacije in obveščanje, zanje bodo morali poskrbeti tudi turistični ponudniki. Tako kot Planinska zveza Slovenije zaenkrat z markacisti še sama skrbi za vzdrževanje planinskih poti.
Neveljaven email naslov