Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Emonika

05.02.2018

Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta. 

'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.

Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.

Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.

“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.

Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:

Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”

Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.


Aktualna tema

4528 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Emonika

05.02.2018

Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta. 

'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.

Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.

Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.

“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.

Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:

Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”

Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.


16.05.2018

Matevž Lenarčič

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


15.05.2018

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

V poročilu varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2017 ta ugotavlja, da se kažejo pozitivni učinki povezovanja posameznih deležnikov v večje sisteme, omenja se pomen slovenskih dobaviteljev v trgovskih verigah. In pa tudi, da se določene nepoštene prakse ponavljajo iz leta v leto, kar je novinarki Tini Lamovšek povedal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek.


15.05.2018

Poslovni klub Milan

Naši državi je Italija, takoj za Nemčijo, druga najpomembnejša poslovna partnerica. Blagovna menjava med sosedama je lani presegla 7 milijard in pol. Slovenska podjetja so na zahtevni italijanski trg prodala za 3 milijarde 200 milijonov evrov blaga, kar je za 6 odstotkov in pol več kot leto prej. Gospodarskemu uradu Republike Slovenije v Milanu se je lani pridružil tudi klub slovenskih poslovnežev v tem mestu. Iz Milana Mirjam Muženič.


14.05.2018

Skrajni čas za iskanje počitniškega dela

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


13.05.2018

Nedeljsko jutro - Kače

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.05.2018

Integracija migrantov in beguncev je obtičala na pol poti

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.05.2018

Teden prostovoljstva

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


14.05.2018

Črni oblaki nad hrvaškimi apartmaji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


12.05.2018

V Cannesu so vsi, ki jim film kaj pomeni

Iz filmskega žarišča se oglaša Nina Zagoričnik, ki pravi, da se vse odvija ob obali: “V Cannesu je trenutno nastanjenih več kot 150.000 ljudi, tu so vsi, ki jim film kaj pomeni. Po bližnjem bulevarju so se nekoč sprehjale največje filmske zvezde, ki pa so danes strogo zastražene. Nas preglejujejo pred vsako kinodvorano, do golega, če se pošalim!”


12.05.2018

Pred evrovizijskim finalom

Pred Finalom 63. tekmovanja za pesem Evrovizije v Lizboni smo spraševali, kakšen nastop pripravlja Lea Sirk in zakaj je tako priljubljena med novinarji? Iz Lizbone se oglaša Maruša Kerec.


11.05.2018

Sleherni posameznik ima vso pravico, da je ustvarjalen

V Ljubljani od četrtka do sobote poteka konferenca mednarodne mreže Amateo, ki vključuje organizacije, ki v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji, bdijo nad ljubiteljsko kulturno-umetniško dejavnostjo. Vrhunec je konferenca slej ko prej doživela sinoči, ko so v Prešernovem gledališču Kranj podelili prvo mednarodno nagrado združenja Amateo za ljubiteljske kulturne projekte z največjim družbenim vplivom. Nekaj ur pred svečano podelitvijo se je o širšem družbenem pomenu ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti pa tudi o nagradi Goran Dekleva pogovarjal s predsednico mreže Amateo, Susan Fazakerley. foto: prizor iz nagarjenega projekta EdVanHoornFuckTheSystem (Amateo.org)


11.05.2018

Anyoni utegnejo odigrati pomembno vlogo pri razvoju kvantnega računalnika

V angleščini any pomeni karkoli. Anyoni so drugačni od drugih delcev, ki smo jih doslej poznali v naravi in so spadali ali v skupino bozonov ali fermionov. Lastnosti teh dveh družin delcev, v eni so denimo fotoni, delci svetlobe, v drugi pa elektroni, so dobro znane. Že pred desetletji so se znanstveniki začeli spraševati, ali morda ne obstaja še kakšna tretja skupina delcev. Obstoj anyonov je pred štirimi desetletji napovedal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek. Ker jih v naravi ni, je Wilczek domneval, da bi jih lahko našli v dvodimenzionalnih oziroma plastovitih snoveh. Njihovo iskanje ni bilo enostavno. Problem je vrsto let zaposloval znanstvenike z vsega sveta, raziskovalci Nejc Janša, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek in Matej Pregelj z Odseka za fiziko trdne snovi Inštituta Jožef Stefan pa so se ga lotili pred komaj letom dni. Kot pravi vodja raziskovalne skupine dr. Martin Klanjšek jim je tako hitro uspelo, ker so se raziskovanja lotili na drugačen način. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček.


11.05.2018

Boris Horvat

Danes poteka mednarodna konferenca o temi Dostopnost odstrani vse ovire. Organizira jo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju s svetovno in evropsko zvezo naglušnih. Vse organizacije si prizadevajo za boljše razumevanje problematike izgube sluha ter za ustvarjanje okolja, v katerem lahko naglušni in oglušeli v odrasli dobi živijo brez ovir in imajo možnost sodelovanja in vključevanja na vseh ravneh družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 466 milijonov ljudi, ki so izgubili sluh, to pomeni 6,1% svetovnega prebivalstva. V Evropi je izgubilo sluh približno 52 milijonov ljudi. V razvitih državah, v katerih je življenjska doba prebivalcev daljša, se z izgubo sooča več kot tretjina oseb starejših od 65 let. V Sloveniji imamo 70.000 oseb z okvaro sluha, ki nosijo slušni aparat. Vsako leto pa približno 1.100 oseb prvič prejme slušni aparat, 450 oseb pa pri nas živi s polževim vsadkom. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika odbora naglušnih in podpredsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Borisa Horvata. V pogovoru je povedal, s kakšnimi težavami se naglušne osebe srečujejo v vsakdanjem življenju in kaj pričakujejo od današnje mednarodne konference Dostopnost odstrani vse ovire.


10.05.2018

Sonce in veter, tako kot v moji Izoli

43 skladb, 20 glasbenih žanrov, 13 različnih jezikov in skupno 128 minut glasbe. Slovenijo bo nocoj na Portugalskem zastopala Lea Sirk. Foto: David Lotrič/MMC RTV Slovenija


10.05.2018

Kamišibaj

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


09.05.2018

Andraž Zorko o javnomnenjskih raziskavah

7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh? Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.


09.05.2018

Po štirih letih molka radijska kukavica naznanila konec vojne

Na današnji dan pred 78 leti se je končala druga svetovna vojna; začelo se je novo poglavje v zgodovini. Kako je štiri leta vojne previharil naš Radio in kako je 9. maja 1945 pomagal naznaniti, da je naposled nastopila svoboda, je v pogovoru s Pavletom Jakopičem, nestorjem slovenskih radijskih novinarjev in varuhom radijskega institucionalnega spomina, preverjal Goran Dekleva.


08.05.2018

Čas narcis na Golici

Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh z višino 1836 metrov. Golica, ki jo na jugu prekrivajo travnata pobočja, se morda ne zdi nič posebnega, dokler ne pride mesec maj. Takrat se zgodi čarovnija in travnate površine postanejo rastišča narcis. Ponekod rastejo tako na gosto, da se od daleč zdi kot da je travnike znova pobelil sneg. Ključavnice, kot jim rečejo domačini, so poleg železarstva tudi najbolj prepoznaven zaščitni znak občine Jesenice, ki jih je v zadnjih letih s subvencijami kmetom sklenila ohraniti v kar največjem obsegu.


08.05.2018

Vsako leto več kot 4000 Slovencev utrpi možgansko kap

8. maj je evropski dan možganske kapi, ki je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zaradi staranja prebivalstva naj bi se se po nekaterih ocenah v naslednjih dveh desetletjih število obolelih povečalo za 34 odstotkov. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4000 oseb, tretjina v aktivni dobi.


06.05.2018

Ptičja simfonija 2018

Nedeljsko jutro je Prvi preživel na terenu v ljubljanskem Tivoliju, od koder smo prenašali ptičje petje. Z nami sta bila ornitologa Dare Fekonja in Tilen Basle.


Stran 191 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov