Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
'Emonika' izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške in avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še (vedno) nima.
Beseda Emonika v slovenskem prostoru izraža željo po ureditvi ljubljanske železniške postaje in po izgradnji nove avtobusne postaje, ki je Ljubljana v pravem pomenu še nima. Pogodbo o njeni izgradnji sta pred dobrim desetletjem podpisala takratna predsednika vlade Slovenij in Madžarske. A kot kaže je v tem času propadel že drugi poskus uresničitve tega projekta.
Tisto, kar smo uspeli izvedeti o novem projektu je, da naj bi gradnjo obeh postaj, torej železniške in avtobusne, ločili od komercialnega dela. Tuj vlagatelj naj bi torej gradil trgovski center, zabavišče in poslovne prostore, država železniško postajo, državno podjetje Slovenske železnice pa avtobusno postajo ob Vilharjevi cesti.
“… kot kaže, ne drži več zaveza, po kateri lahko zasebnik lahko dobi stavbo pravico pri komercialnem delu projekta šele po končanju javnega. Zdaj lahko, kot slišim, investitor svoj del projekta naredi po svoji zamisli, država pa bo lahko v sodelovanju z železnicami zgradila logistični del. To je varianta bi jo lahko imeli že na začetku, to bi bilo najbolj logično. Povsod je investitor v javno infrastrukturo država. V Avstriji so železnice celo največji investitor v državi in hkrati razvijalec mesta”, pravi mestni arhitekt Janez Koželj.
Zakaj smo torej čakali deset in več let. Da spoznamo, da lahko potniški center naredimo sami, da tujega investitorja nikoli nismo potrebovali. Generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa smo vprašali, ali so pogovori z zasebnim investitorjem zašli v slepo ulico? Pravi, da ne, je pa na nek način potrdil besede podžupana:
“Še vedno se dogovarjamo glede projekta. Res pa je, da iščemo tudi rešitev, da javni del delamo ločeno od zasebnega, prav zato, da se stvari ne komplicirajo, ker je veliko pravnih vprašanj. Treba je vedeti, da projekt Emonika ni projekt države oziroma železnic, ampak je lastnik projekta madžarsko podjetje Trigranit, ki se po novem imenuje Granit Polis in oni so 97 odstotni lastniki projekta. Izvedba, kako se bo stvar odvijala, je odvisna od njih ne pa od države ali od Slovenskih železnic ali mesta. Mi smo vse pogoje izpolnili, celo več, določene obveze smo sprejeli, da bi se projekt nadaljeval. Vendar med njimi še ni dogovora in tudi določene zahteve so kdaj take, ki niso uresničljive.”
Slovenija je torej pred desetletjem in več sklenila pogodbo, ki je očitno ovira za graditev potniškega centra. Če temu ne bi bilo tako, bi danes imeli avtobusno postajo na Vilharjevi cesti, kjer ljudem ne bi bilo treba delati prekrške, da bi lahko vstopili na avtobus, utrujenim gostom pa ne bi bilo treba posedati na robu pločnika. Trg OF in Masarykova cesta bi postala mestni bulvar, s širokim Šmartinskim podvozom, kjer ni bi bilo več cestnega zamaška. Ob njej bi verjetno zgradili pravosodno palačo. Tako pa se zdi, da se pri nas najbolj izplača čakanje in prelaganje vsega na kasnejši čas.
Na intenzivnih oddelkih slovenskih bolnišnic se zdravi 209 (17.11.) bolnic in bolnikov s covidom. Najtežji bolniki potrebujejo štiriindvajset urno medicinsko oskrbo in spremljanje zdravstvenih delavcev. Kljub intenzivnemu zdravljenju je pri njih meja med življenjem in smrtjo zelo tanka. »Bolniki so ves čas na robu,« pravi anesteziolog asist. dr. Marko Žličar iz Kliničnega centra v Ljubjani. O zdravljenju najbolj kritičnih pacientov se je z njim pogovarjal Iztok Konc. Foto: Marko Žličar
Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj poslal pismo voditeljem EU. V njem se je zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o finančnem okviru za spopad z epidemijo, ki ga zdaj po njegovem mnenju spodkopava nedavni dogovor med svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava. v Bruslju analitiki in novinarji Janševo pismo razumejo kot podporo Slovenije stališču Madžarske in Poljske, ki omenjenemu pogojevanju nasprotujeta. Luka Robida se je pogovarjal s pravnima strokovnjakoma, Janjo Hojnik z Univerze v Mariboru in Matejem Avbljem z Nove univerze.
Skoraj vsak dan smo priča spremembam, teh je veliko in spremembe na ljudi delujejo zelo stresno. Prihodnost je negotova, ni predvidljivosti, ni stabilnosti, občutek varnosti se hitreje poruši. V drugem valu epidemije se več ljudi sooča z občutki tesnobe, strahu in negotovosti. Večje težave imajo osebe iz ranljivih skupin. Prispevek Urške Valjavec.
Epidemij je znova ustavila tudi vse kulturne prireditve in kulturne ustanove samevajo. A v kamniškem Domu kulture so v teh dneh svoje prostore in naprave odstopili učiteljem, ki želijo svoje učne ure narediti kar najbolj zanimive in dinamične. Dom kulture Kamnik, Mladinski center Kotlovnica in društvo Priden možic so namreč skupaj ponudili pomoč kamniškim šolam pri učenju na daljavo. Med delom jih je obiskala Romana Erjavec.
Po vzoru iz spomladanskega prvega vala epidemije je vlada z namenom omejevanja širjenja okužb z novim koronavirusom za najmanj 14 dni zaustavila medkrajevni, mestni in železniški javni promet. Še naprej pa je med drugim dovoljen prevoz na delo in z dela, ki ga organizira delodajalec, dovoljeni so tudi taksi prevozi. Za olajšanje prevoza na delo je ministrstvo za infrastrukturo vključilo rešitev, s katero se bo lahko v enem vozilu na delo vozilo največ šest sodelavcev.
Ob svetovnem dnevu strpnosti se ukvarjamo z vprašanjem, kako izkoreniniti sovražni govor na svetovnem medmrežju. Središčna točka za prijavljanje sovražnega govora na internetu v Sloveniji je Spletno oko.
Katarina Lindič je prostovoljka pri Rdečem križu že vrsto let.
Nošenje obraznih mask je poleg razkuževanja rok in vzdrževanja razdalje še vedno temeljni steber preventive pred okužbo in s tem širjenja covid virusa. Ponudba obraznih mask na trgu, v trgovinah in na spletu pa je zelo velika in raznolika glede materialov iz katerih so izdelane, od tega pa je odvisna tudi njihova učinkovitost. Na Inštitutu Jožef Stefan so doslej testirali že več kot 150 različnih mask in pri tem ugotovili tudi zelo različno učinkovitost. Z prof. dr. Majo Remškar se je o rezultatih pogovarjala Helena Lovinčič.
Les je favorit med materiali prihodnosti za industrijsko predelavo. Jernejka Drolec
Pred 100 leti, 12.novembra 1920 sta Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Italija, podpisali Rapalsko pogodbo. Dokument, ki je začrtal mejo med takratnima državama je bil eden najusodnejših mejnikov v slovenski narodni zgodovini. Kraljevina SHS je v zameno za italijansko priznanje novo nastale države žrtvovala kar tretjino slovenskega etničnega ozemlja, na Italijanski strani je ostalo več kot 300.000 Slovencev, poleg tega pa še Istro in del Dalmacije. Mesec dni po Koroškem plebiscitu je bil to že drugi, neizmerno boleč udarec za Slovence. Več Sabrina Mulec.
Martinovovo bi ta teden v normalnih razmerah v gostilne in restavracije pritegnilo številne častilce mladega vina in martinovih kulinaričnih dobrot. A gostilne so zaprte, gostinci pa se že drugič letos borijo za preživetje. Z nekaterimi od njih je o težavah, izgubi, strahovih in upih govorila Andreja Čokl.
Številni lokali, trgovine in drugi ponudniki v stari Ljubljani v veliki meri živijo od turistov, ki pa jih že od prvega vala epidemije tako rekoč ni. Poleg tega so bili številni prisiljeni znova zapreti svoja vrata. Nekateri so že obupali in trajno zaprli dejavnost, drugi pa vztrajajo, a komaj preživijo. Zato že težko čakajo ukrepe 6. protikoronskega zakona, predvsem delno nadomestilo fiksnih stroškov tistim, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti oziroma jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu. Iva Renčelj iz trgovine IKA poudarja, da je ta ukrep pričakovala že prej, saj fiksni stroški nastajajo ne glede na to, ali posluješ ali ne. Kot še poudarja, kriza ni prizadela le trgovin, kot je njihova - gre za družinsko drjavnost -, temveč tudi vse, s katerimi sodelujejo. Ker prodajajo izdelke izključno slovenskih avtorjev, je velik upad prodaje močno prizadel tudi njih. V trgovini so želeli letos še koga redno zaposliti, a je tudi to padlo vodo.
Ko se je letos spomladi začela epidemija novega koronavirusa, se je zaradi ustavitve velikega dela gospodarskih dejavnosti močno povečala brezposelnost. Med skupinami, ki jih je to najbolj prizadelo, so tudi mladi: skupno število brezposelnih, mlajših od 30 let, je bilo konec preteklega meseca za slabih 30 odstotkov višje kot pred enim letom. Po zadnjih podatkih o stopnji brezposelnosti, ki veljajo za mesec avgust, je brezposelnih skoraj 11 odstotkov mladih od 25 do 29 let in dobrih 16 odstotkov mladih od 15 do 24 let. Prispevek Alje Zore. foto: useche70 (Pixabay)
Število testiranj se je v drugem valu epidemije zaradi novega koronavirusa povečalo kar za petkrat. Kot je opozoril član strokovne skupine ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so trenutne zmogljivosti trenutno v zgornjih mejah. Vprašanje, ki se ob tem postavlja, je, ali so rešitev lahko hitri testi. Strokovnjaki s področja mikrobiologije so do uporabe tako imenovanih hitrih antigenskih testov za zdaj še zadržani, saj je lahko njihova kakovost v določenih primerih vprašljiva. Skrbi jih predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so po besedah Petrovca zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s covidom-19 potrdil s PCR-metodo. Kaj so hitri testi, kako delujejo, zakaj so manj zanesljivi od molekularnih PCR testov, v kolikšnem odstotku so nezanesljivi in kaj prinaša razvoj hitre diagnostike? O tem se je z dr. Majo Rupnik, vodjo raziskovalnega laboratorija v Nacionalnem laboratorij za zdravje okolje in hrano, pogovarjal Peter Močnik.
Na ministrstvu za Infrastrukturo naj bi v kratkem v vladno potrditev poslali predlog sprememb zakona o pravilih v cestnem prometu. Sprememb so se sicer lotili že pred več kot letom dni, o čemer je tekla tudi javna razprava, zdaj pa naj bi bile te nared za obravnavo na vladi in potem tudi za zakonodajni postopek. Poleg drugega, so se zdaj pojavili tudi predlogi o znižanju denarnih kazni za nekatere prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti. Večinoma gre za manjše prekoračitve, in so temu primerno tudi predlagana znižanja manjša - po nekaj deset evrov, znižali pa naj bi tudi kazni za večjo prekoračitev na območju umirjenega oz. skupnega prometa in na območju omejene hitrosti. Kazen za prekoračitev za 20 do 30 km/h je na teh območjih zdaj 1000 evrov, po novem naj bi bila prepolovljena, torej 500 €. Bi pa te in druge prekrške kaznovali z več kazenskimi točkami. Kot pravijo na ministrstvu za infrastrukturo, vse podrobnosti še niso povsem dorečene, a nekatere denarne kazni nameravajo znižati. Dejstvo je, da je Slovenija med državami, kjer so denarni kazni za te in druge prekrške med najvišjimi, sploh ob upoštevanju kupne moči, kljub temu pa je hitrost vzrok za skoraj polovico vseh najhujših nesreč v Sloveniji. Strokovna javnost je predlog sprejela z nekaj zadržki; o tem kakšni so, več v nadaljevanju. Najprej pa poslušajmo, kako vzroke in namen znižanja nekaterih glob pojasnjuje minister za Infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki mi je uvodoma povedal, da so do predloga prišli, ko so primerjali našo kaznovalno politiko s tistimi v Avstriji, Italiji, Franciji in Nemčiji.
Po nekaterih izračunih energetska revščina v Evropi prizadene več kot 50 milijonov ljudi. O njej govorimo, kadar si gospodinjstvo ne more oz. zelo težko privošči zagotovitev vseh osnovnih energetskih potreb, kot so električna energija, ogrevanje in dostop do vode. V zimskih mesecih se tveganje za energetsko revščino še poveča. Evropski projekt EmpowerMED, ki ga koordinira društvo za sonaraven razvoj Focus, se bori proti energetski revščini, poleg tega pa poskuša doseči tudi zmanjšanje izpustov CO2 in spodbuditi naložbe v trajnostno energijo. V Okviru projekta bodo pomagali več kot 4 tisoč energetsko revnim gospodinjstvom v Sredozemlju. Več o pomoči, ki bo na voljo v Sloveniji, pa v pogovoru, ki ga je pripravila Andreja Gradišar. Njen sogovornik je dr. Tomislav Tkalec iz Društva Focus.
Od danes naprej se vzgojno-izobraževalni proces v osnovnih, glasbenih in srednjih šolah izvaja na daljavo. Šolanje na daljavo sicer sproža kar nekaj vprašanj, med drugim tudi o enakopravnosti otrok glede dostopa do računalnikov in interneta, kot tudi glede vloge staršev v učnem procesu na daljavo. Ali je izobraževanje otrok na daljavo mogoče in dovolj učinkovito brez intenzivnega sodelovanja staršev?
S posledicami pandemije se spopadajo številna podjetja v Sloveniji. Evropska komisija je sicer napovedala, da naj bi slovensko gospodarstvo prišlo na raven pred pandemijo leta 2022. Tudi v žirovski družbi Poclain Hydraulics, ki je trinajst let v večinski francoski lasti, čutijo nova nihanja na evropskem trgu, obenem pa tudi spodbudna oživljanja pri globalnih kupcih. Pogovor z direktorjem Alešem Bizjakom.
Danilo Katz je ravnatelj evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku, na kateri za 95 učencev skrbi 15 učiteljic. Učenci se učijo kar 4 jezike, poleg nemščine in slovenščine še angleščino in italijanščino, in tu je zelo pomemben stik z učitelji. Medtem ko pouk v Avstriji za učence višjih razredov in za študente vnovič poteka na daljavo, so učenci nižjih razredov - od 1. do 4. - še v šolskih klopeh, tudi v Šmihelu pri Pliberku. Vprašanje pa je, kako dolgo še.
Neveljaven email naslov