Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov poudarjen dostopni turizem, v Domžalah Slamnikarski muzej odkrivali slepi
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Dostopni turizem je pomemben del turistične ponudbe, so pa za vodenje takih skupin seveda potrebna tudi specifična znanja. Dominika Koritnik Trepel, dolgoletna turistična vodnica in članica Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki se je specializirala tudi za dostopni turizem, tako kot predavateljica sodeluje pri izobraževanju novih turističnih vodnikov in jih opozarja na posebnosti, ki jih zahtevajo posamezne ranljive skupine. Vodniki torej so oziroma bodo pripravljeni, kaj pa naše kulturne ustanove in turistični objekti? So dovolj prilagojeni potrebam teh obiskovalcev?
“Nekaj jih je, ni pa to številka, ki bi jo želeli. Nekateri muzeji, ki so umeščeni v starejše zgradbe, zaradi zaščite zgradbe s strani države ne dovoljujejo nekih dodatnih posegov oziroma urejanja, načeloma ni težav pri novejših zgradbah, se pa vse nekako da z veliko dobre volje in dogovarjanja prilagoditi. Na žalost pa je na splošno premalo dostopnosti.”
Klub profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, KD Franca Bernika Domžale in Turistično informacijski center Domžale so v Slamnikarskem muzeju v Domžalah pripravili vodenje za skupino iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Za Katarino Rus Krušelj, vodjo muzejske dejavnosti v KD Franca Bernika in vodnico po Slamnikarskem muzeju, je bila to čisto nova izkušnja.
“Zelo posebna dogodivščina … Imeli smo predpriprave, šli skozi zbirko in odstranili vse morebitne ovire … Pri vodenju smo dali prednost muzejskim predmetom, ki jih lahko otipamo, v muzejih je to ponavadi prepovedano. Tudi navodila so bila drugačna kot pri videčih obiskovalcih.”
In vse našteto je tudi tisto, kar slepi in slabovidni pričakujejo, je po končanem vodenju in ogledu muzeja potrdil Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
“Če uredimo dostopnost do prostora, storitev in informacij, je zadeva urejena za vse. Slepi in slabovidni ne vidimo, vse ostalo pa čutimo z drugimi čutili, kjerkoli v turizmu se lahko pojavljamo, tako v naravi kot v muzejih. Če je vse skupaj še bolje prilagojeno, kar se tudi izboljšuje, pa je še boljše.”
Seveda so slepi in slabovidni le ena od skupin oseb, ki potrebujejo določene prilagoditve v muzejih, kulturnih ustanovah, turističnih objektih in turističnih krajih, česar se turistični vodniki že dobro zavedajo in so na to pripravljeni, mnogo dela pa bo še na infrastrukturi in drugih področjih. Ampak stvari se premikajo in prav je tako.
4529 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov poudarjen dostopni turizem, v Domžalah Slamnikarski muzej odkrivali slepi
21. februar velja za mednarodni dan turističnih vodnikov in zato na ta dan marsikje po Sloveniji v organizaciji različnih stanovskih združenj turističnih vodnikov potekajo brezplačna vodenja, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Nekaj vodenj pa je namenjenih različnim ranljivim skupinam, v Ljubljani so tako vodniki posebno vodenje pripravili za begunce, pa za brezdomce, Slovenski etnografski muzej je med svoje eksponate povabil gluhe in naglušne, Slamnikarski muzej v Domžalah je gostil slepe in slabovidne. Vse bolj se namreč turistični delavci in tudi vodniki zavedajo pomembnosti dostopnega oziroma inkluzivnega turizma, torej turizma za osebe s posebnimi potrebami: slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane, pa osebe z motnjami v duševnem razvoju …
Dostopni turizem je pomemben del turistične ponudbe, so pa za vodenje takih skupin seveda potrebna tudi specifična znanja. Dominika Koritnik Trepel, dolgoletna turistična vodnica in članica Kluba profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, ki se je specializirala tudi za dostopni turizem, tako kot predavateljica sodeluje pri izobraževanju novih turističnih vodnikov in jih opozarja na posebnosti, ki jih zahtevajo posamezne ranljive skupine. Vodniki torej so oziroma bodo pripravljeni, kaj pa naše kulturne ustanove in turistični objekti? So dovolj prilagojeni potrebam teh obiskovalcev?
“Nekaj jih je, ni pa to številka, ki bi jo želeli. Nekateri muzeji, ki so umeščeni v starejše zgradbe, zaradi zaščite zgradbe s strani države ne dovoljujejo nekih dodatnih posegov oziroma urejanja, načeloma ni težav pri novejših zgradbah, se pa vse nekako da z veliko dobre volje in dogovarjanja prilagoditi. Na žalost pa je na splošno premalo dostopnosti.”
Klub profesionalnih turističnih vodnikov Slovenije, KD Franca Bernika Domžale in Turistično informacijski center Domžale so v Slamnikarskem muzeju v Domžalah pripravili vodenje za skupino iz Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Za Katarino Rus Krušelj, vodjo muzejske dejavnosti v KD Franca Bernika in vodnico po Slamnikarskem muzeju, je bila to čisto nova izkušnja.
“Zelo posebna dogodivščina … Imeli smo predpriprave, šli skozi zbirko in odstranili vse morebitne ovire … Pri vodenju smo dali prednost muzejskim predmetom, ki jih lahko otipamo, v muzejih je to ponavadi prepovedano. Tudi navodila so bila drugačna kot pri videčih obiskovalcih.”
In vse našteto je tudi tisto, kar slepi in slabovidni pričakujejo, je po končanem vodenju in ogledu muzeja potrdil Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica.
“Če uredimo dostopnost do prostora, storitev in informacij, je zadeva urejena za vse. Slepi in slabovidni ne vidimo, vse ostalo pa čutimo z drugimi čutili, kjerkoli v turizmu se lahko pojavljamo, tako v naravi kot v muzejih. Če je vse skupaj še bolje prilagojeno, kar se tudi izboljšuje, pa je še boljše.”
Seveda so slepi in slabovidni le ena od skupin oseb, ki potrebujejo določene prilagoditve v muzejih, kulturnih ustanovah, turističnih objektih in turističnih krajih, česar se turistični vodniki že dobro zavedajo in so na to pripravljeni, mnogo dela pa bo še na infrastrukturi in drugih področjih. Ampak stvari se premikajo in prav je tako.
5. februarja leta 1852 je za javnost svoja vrata odprl Ermitaž, sloviti muzej v ruskem Sankt Peterburgu, ki z zbirko več kot treh milijonov eksponatov spada v sam svetovni vrh in je uvrščen tudi na seznam UNESCOVE kulturne dediščine. Začetki enega največjih in najbolj znanih muzejev muzejev na svetu pa segajo že 255 let nazaj, v leto 1764, ko je ruska carica Katarina Velika od nekega berlinskega trgovca kupila 225 del holandskih in flamskih umetnikov.
Kdo lahko uveljavlja olajšavo za vzdrževanje družinske člane in kako? Kako se upošteva dohodek iz študentskega dela pri vzdrževanih družinskih članih? Ob začetku leta se ponovno soočamo z dohodnino, nekaj dejstev je pojasnil Stojan Glavač s Finančne uprave.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Severna in Južna Dakota, Nebraska, Kansas, Minnesota, Wisconsin, Iowa, Indiana, Michigan in Illinois, severni del srednjega zahoda ZDA, so zajele izjemno nizke temperature, zaradi katerih so oblasti razglasile izredne razmere. Okoli 212 milijonov Američanov ali 72 odstotkov kontinentalne populacije ZDA te dni občuti temperature pod lediščem. Poklicali smo v Chicago, kjer so včeraj namerili -30 stopinj Celzija in kjer živi Miloš Žefran.
Slovenska turistična organizacija je lani objavila pilotni poziv za turistična doživetja, ki podpirajo Slovenijo kot zeleno, butično in 5 zvezdično destinacijo. Izbrala je 9 najboljših destinacij, ki se bodo ponašale z znakom " EDINSTVENA DOŽIVETJA SLOVENIJE". Med njimi je tudi Postojnska jama. Prepričani smo, da o njej veste skoraj vse, vendar pa mogoče ne veste, kdo je bil skromni svetilničar Luka Čeč, ki je odkril njene najlepše dele, zgradil prvi bazenček za človeške ribice, odkril hroščka drobnovratnika, vendar pa so ga skozi zgodovino vse prevečkrat spregledali in mu napravili prenekatero krivico. Sabrina Mulec se je o njegovem velikem odkritju in o razvoju turizma v jami pogovarjala s kustosinjo zgodovinarko Notranjskega muzeja Postojna Alenko Čuk.
V četrtkovo jutranjo rubriko "Po Sloveniji z dopisniki" se nam je oglasil Valter Pregelj in odpeljal v svet kulturnega dogajanja na Goriškem. Od sedemdesetletnice Goriške knjižnice do obnove kulturno-zgodovinskega spomenika, zaščitene cerkve Svetega Vida v Podnanosu in manj složnega dogajanja na Dvorcu Vogrsko.
Sogovorniki: glavna inšpektorica za varno hrano Andreja Bizjak, dr. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete in direktor Loške zadruge Mitja Vodnjov.
Tragičen primer v jeseniški bolnišnici je znova odprl vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost tako bolnikov kot zaposlenih. Če se do določene mere da nadzorovati in prilagoditi fizično okolje – da se torej sprejme ukrepe, če obstaja nevarnost, da bo pacient padel, da se uredi evakuacijsko pot za nevarnosti, kot sta požar in potres, in podobno – pa je treba upoštevati tudi varovanje pacienta. Za paciente, ki lahko zase in za okolico predstavljajo tveganje, je treba urediti varovanje in jim posvetiti več pozornosti, a zaradi kadrovske podhranjenosti v praksi to pogosto ni izvedljivo. To pa za slovensko starajočo se družbo ni dobra popotnica.
Tragičen primer v jeseniški bolnišnici je znova odprl vprašanje, kako je poskrbljeno za varnost tako bolnikov kot zaposlenih. Če se do določene mere da nadzorovati in prilagoditi fizično okolje – da se torej sprejme ukrepe, če obstaja nevarnost, da bo pacient padel, da se uredi evakuacijsko pot za nevarnosti, kot sta požar in potres, in podobno – pa je treba upoštevati tudi varovanje pacienta. Za paciente, ki lahko zase in za okolico predstavljajo tveganje, je treba urediti varovanje in jim posvetiti več pozornosti, a zaradi kadrovske podhranjenosti v praksi to pogosto ni izvedljivo. To pa za slovensko starajočo se družbo ni dobra popotnica.
Slovenska proizvodna in tudi druga podjetja pestijo preobremenitve in nizka motiviranost delavcev ali celo njihova aktivna nezavzetost, ki kvari vzdušje in delovne procese. Seveda, za nizko plačo se marsikdo ne namerava potruditi. Na te težave, čeprav so njihovi delavci plačani bolje kot v primerljivih podjetjih, ni imuna niti škofjeloška družba Knauf Insulation, ki sicer predstavlja paradnega konja v nemški skupini Knauf, proizvajalki izolacijskih materialov. Poleti bodo najslabše plačani v Knaufu namesto dozdajšnjih 1100 evrov z regresom in 13. plačo vred dobili vsak mesec 1500 evrov neto. Pogovarjali smo se z direktorjem Tomažem Laniškom.
Slovenija je na indeksu zaznave korupcije 2018, ki ga je objavil Transparency International (TI), dobila oceno 60, na lestvici držav pa zasedla 36. mesto in si ga deli s poljsko. V primerjavi z letom 2017 je oceno poslabšala za eno točko, na lestvici držav pa padla za dve mesti. Tako že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu zaznave korupcije. Več o tem generalni sekretar Transperensy international Slovenija Vid Tomič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako se bo končala zgodba z ministrom Dejanom Prešičkom, nad katerim visijo očitki o mobingu in zlorabi položaja, bo odločil premier Marjan Šarec. A ta zgodba je obdprla predvsem vprašanje o tem, kaj se v resnici dogaja na Ministrstvu za kulturo. Sploh zato, ker je denimo v letu 2017 mobing (statistično) prijavil skoraj vsak drugi zaposleni tam. Svojo sliko dogajanja s konkretnimi podatki je Urški Ivanovič predstavila podsekretarka na ministrstvu Minka Jerebič.
V Davosu v teh dneh poteka svetovni gospodarski forum, ki ga spremlja naš poročevalec Luka Robida, ki poroča, da je med politiki in predstavniki mednarodnih organizacij v ospredju odnos med Združenimi državami Amerike (ZDA) in Kitajsko. Davos ostaja tudi prostor razprave, ki se ga udeležujejo tudi številni gospodarstveniki z vseh koncev sveta, ki jih je več kot političnih predstavnikov. "Da sploh lahko pridejo v Švico, se morajo precej potruditi in ta trud se v največji meri izkaže tudi s tem, da plačajo več 10 tisoč dolarjev participacije," je še povedal Robida.
Na spletnih straneh e-demokracija so objavili predlog resolucije o strategiji nacionalne varnosti. Ključni novosti sta opredelitev Obveščevalno-varnostne skupnosti in uvedba novega strokovnega nadzornega obveščevalnih služb. Krepi se tudi vloga Sove, ta naj bi dobila možnost nadzora nad slovenskimi državljani, ki bi utegnili biti nevarni za ustavno ureditev.
Kaj se sploh šteje za mobing, se je marsikdo vprašal ob nedavnem primeru domnevnega trpinčenja na kulturnem ministrstvu. Zakon o delovnih razmerjih ga opredeljuje kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Pri mobingu gre vedno za neko načrtno dejanje. Avtorica knjige Recite mobingu ne dr. Danijela Brečko posameznikom svetuje, naj bo prvi korak pogovor posameznika z osebo, ki nad njim izvaja mobing.
Neveljaven email naslov