Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Obeta se teden polarnega mraza

23.02.2018

Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kako poskrbeti za svoje zdravje in zdravje živali

Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 °C. Če je človek zdrav in v dobri telesni pripravljenosti, težav z mrazom ne bo pretirano občutil, je razložila dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Če se mrazu pridružita veter in vlaga, pa je lahko huje.

Naraste pritisk v dihalih. Če je zelo mraz, se bolj pogosto krčijo male dihalne poti, poveča se proizvodnja sluzi, nekoliko se oslabša funkcija oz. zmožnost čiščenja dihal, tako da lahko vse to prispeva k večji dovzetnosti za kakšna obolenja dihal.

Zaščititi moramo dele telesa, ki so oddaljeni od centra. Vrhnja oblačila naj bodo taka, da ne prepuščajo vode in vetra, ker lahko to dodatno doprinese k odvajanju toplote.

Pa da smo pozorni na tiste, ki si sami ne morejo pomagati. Se pravi na otroke, na starejše, na tiste z oslabljeno presojo in da pomagamo tudi tistim z nižjim socialno-ekonomskim statusom.

Lastniki živali so dolžni ustrezno poskrbeti tudi za živali, zlasti za tiste, ki so zunaj. Pozorni morate biti, da jim ne zmrzne voda za pitje in da imajo suho zavetje, razlaga Breda Hrovatin z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in zdravstveno varstvo rastlin.  

Kužki, ki so zunaj v utah … moramo poskrbeti, da so ute dobro izolirane – tla, streha, stene. Pomembno je, da niso izpostavljene prepihu in vetru. Zelo smiselno je, da imajo ute prekate. To pomeni, da se lahko pes skrije, da ni odprto in pa seveda ustrezen material za ležišče.

Na sprehodu ne pozabite tačk svojih hišnih ljubljenčkov zaščititi pred soljo. Več o zaščiti rejnih živali pred mrazom pa v spodnjem posnetku.


Aktualna tema

4529 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Obeta se teden polarnega mraza

23.02.2018

Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kako poskrbeti za svoje zdravje in zdravje živali

Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 °C. Če je človek zdrav in v dobri telesni pripravljenosti, težav z mrazom ne bo pretirano občutil, je razložila dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Če se mrazu pridružita veter in vlaga, pa je lahko huje.

Naraste pritisk v dihalih. Če je zelo mraz, se bolj pogosto krčijo male dihalne poti, poveča se proizvodnja sluzi, nekoliko se oslabša funkcija oz. zmožnost čiščenja dihal, tako da lahko vse to prispeva k večji dovzetnosti za kakšna obolenja dihal.

Zaščititi moramo dele telesa, ki so oddaljeni od centra. Vrhnja oblačila naj bodo taka, da ne prepuščajo vode in vetra, ker lahko to dodatno doprinese k odvajanju toplote.

Pa da smo pozorni na tiste, ki si sami ne morejo pomagati. Se pravi na otroke, na starejše, na tiste z oslabljeno presojo in da pomagamo tudi tistim z nižjim socialno-ekonomskim statusom.

Lastniki živali so dolžni ustrezno poskrbeti tudi za živali, zlasti za tiste, ki so zunaj. Pozorni morate biti, da jim ne zmrzne voda za pitje in da imajo suho zavetje, razlaga Breda Hrovatin z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in zdravstveno varstvo rastlin.  

Kužki, ki so zunaj v utah … moramo poskrbeti, da so ute dobro izolirane – tla, streha, stene. Pomembno je, da niso izpostavljene prepihu in vetru. Zelo smiselno je, da imajo ute prekate. To pomeni, da se lahko pes skrije, da ni odprto in pa seveda ustrezen material za ležišče.

Na sprehodu ne pozabite tačk svojih hišnih ljubljenčkov zaščititi pred soljo. Več o zaščiti rejnih živali pred mrazom pa v spodnjem posnetku.


06.02.2016

Karneval v Riu

Najbolj nor, glasen in pisan brazilski karneval ni tisti na sambodromu, ki ga vsako leto spremljamo v televizijskih novicah, temveč tisti, ki se dogaja na ulicah Ria in ga priredijo domačini sami. "Blocos de rua" poosebljajo pravi brazilsku pustni duh, nastali pa so v 18. stoletju kot nekakšen odgovor na prestižne evropske karnevale. S Slovenko Anjo Mrak, ki v Riu živi že 5. leto, se je pogovarjala Darja Pograjc.


05.02.2016

Lesena ikona 2016

Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.


04.02.2016

Tomažu Lovšetu izrekli kazen

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.02.2016

Ponovna uvedba obveznega služenja vojaškega roka

Miha Šalehar poslušalce sprašuje o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.


29.01.2016

Prešeren s kvotami ne bi nikoli napisal Sonetnega venca

Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudi Pančur.


29.01.2016

Strah pred virusom Zika

V Braziliji se je v zadnji tretjini lanskega leta za več kot 10 krat povečalo število novorojenčkov z mikrocefalijo. Kljub temu, da še niso dokazali povezave, so nekateri za to okrivili virus Zika. Ker virus poznamo že več kot 65 let, razširjen pa je po tropskih državah več kontinentov, se postavlja vprašanje, zakaj naj bi mikrocefalijo začel povzročati prav zdaj in prav v Braziliji. Kljub vsemu je medtem brazilska vlada napovedala vojno komarjem in namerava za to angažirati 200 tisoč vojakov.


22.01.2016

Dvajset let Tehnološkega parka Ljubljana

Tehnološki park Ljubljana praznuje 20 letnico delovanja; in če nekaj delaš z ljubeznijo potem se skorajda ne zavedaš, kako hitro mine čas, ocenjuje direktor Tehnološkega parka Ljubljana mag. Iztok Lesjak. Začeli so skromno, z idejami, ki so jih prelili na papir in jih preverili med vodilnimi v Inštitutu Jožef Štefan. Potem so na omenjenem inštitutu gostovali dve leti . Tam je nastalo tudi prvih 11 podjetij. Nato jim je uspelo prepričati tudi druge ustanove, da je Tehnološki park nekaj svežega in potrebnega za razvoj in nastanek novih podjetij. Prispevek Milana Trobiča.


20.01.2016

Se Slavoj Žižek obrača na desno?

Je begunska kriza humanitarno ali varnostno vprašanje? Je migrante treba vrniti v dežele, iz katerih so na staro celino prišli, ali si je, nasprotno, potrebno pospešeno pa obenem potrpežljivo prizadevati za njihovo integracijo v evropsko družbo? Je anti-imigrantsko politično stališče zanesljiv simptom bolj ali manj latentnega fašizma ali je le razumljiva reakcija ob množičnem prihodu ljudi, ki se niso pripravljeni kulturno-civilizacijsko prilagoditi novemu okolju, sredi katerega so se znašli? – Ta vprašanja že več kot pol leta razgibavajo javno debato po Evropi. No, sinoči je v okviru drugega festivala strpnosti, ki ga organizirata Mini teater in Judovski kulturni center, v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so odgovore na ta vprašanja iskali izraelski filmski režiser Udi Aloni ter slovenska filozofa, Mladen Dolar in Slavoj Žižek. Pred začetkom debate je slednjega pred naš mikrofon povabil Goran Dekleva. foto: Miloš Ojdanić/MMC RTVSLO


20.01.2016

Se Slavoj Žižek obrača na desno?

Je begunska kriza humanitarno ali varnostno vprašanje? Je migrante treba vrniti v dežele, iz katerih so na staro celino prišli, ali si je, nasprotno, potrebno pospešeno pa obenem potrpežljivo prizadevati za njihovo integracijo v evropsko družbo? Je anti-imigrantsko politično stališče zanesljiv simptom bolj ali manj latentnega fašizma ali je le razumljiva reakcija ob množičnem prihodu ljudi, ki se niso pripravljeni kulturno-civilizacijsko prilagoditi novemu okolju, sredi katerega so se znašli? – Ta vprašanja že več kot pol leta razgibavajo javno debato po Evropi. No, sinoči je v okviru drugega festivala strpnosti, ki ga organizirata Mini teater in Judovski kulturni center, v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so odgovore na ta vprašanja iskali izraelski filmski režiser Udi Aloni ter slovenska filozofa, Mladen Dolar in Slavoj Žižek. Pred začetkom debate je slednjega pred naš mikrofon povabil Goran Dekleva. foto: Miloš Ojdanić/MMC RTVSLO


18.01.2016

Skupno skrbništvo

Pri Društvu za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) so predstavili predlog za ureditev odnosov med ločenimi starši, ki skrbijo za skupne otroke, s skupnim skrbništvom. Le 20% ločenih staršev se namreč sporazumno dogovori o skupnem skrbništvu nad otroci, preostalim pa stike z otroki določi sodišče, ki te kar v 90-odstotkih dodeli materi, kar je po mnenju društva sporno s stališča koristi in želja otrok, še zlasti zato, ker mnoge matere pod vodstvom spretnih odvetnikov dosežejo prekinitev stikov z očetom tudi s pomočjo lažnih obtožb o nasilju. Cirila Štuber se je o posledicah onemogočanja stikov z enim izmed staršev pogovarjala s socialnima pedagogoma Melito Kuhar in Matejem Zaplotnikom.


18.01.2016

Skupno skrbništvo

Pri Društvu za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) so predstavili predlog za ureditev odnosov med ločenimi starši, ki skrbijo za skupne otroke, s skupnim skrbništvom. Le 20% ločenih staršev se namreč sporazumno dogovori o skupnem skrbništvu nad otroci, preostalim pa stike z otroki določi sodišče, ki te kar v 90-odstotkih dodeli materi, kar je po mnenju društva sporno s stališča koristi in želja otrok, še zlasti zato, ker mnoge matere pod vodstvom spretnih odvetnikov dosežejo prekinitev stikov z očetom tudi s pomočjo lažnih obtožb o nasilju. Cirila Štuber se je o posledicah onemogočanja stikov z enim izmed staršev pogovarjala s socialnima pedagogoma Melito Kuhar in Matejem Zaplotnikom.


13.01.2016

Prava cena poceni oblačil

Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.


13.01.2016

Prava cena poceni oblačil

Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.


12.01.2016

S štipendijo za deficitarni poklic na Zavod za zaposlovanje

Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia


12.01.2016

S štipendijo za deficitarni poklic na Zavod za zaposlovanje

Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia


12.01.2016

"Mislil sem, da se v Evropi cedita med in mleko."

50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.


07.01.2016

DOHODNINA 2015

Večina zavezancev za dohodnino že nekaj let dobiva informativne izračune dohodnine od Finančne uprave Republike Slovenije, tako da jim ni treba oddajati dohodninskih napovedi. Le kakšen odstotek zavezancev za dohodnino mora kljub vsemu oddati dohodninsko napoved. Na Prvem programu smo pred mikrofon povabili Neli Komar Novak, ki nam je povedala, kdo mora kljub vsemu sam oddati dohodninsko napoved in kakšne so spremembe v zvezi z informativnimi izračuni in napovedmi dohodnine za leto 2015. Z Neli Komar Novak se je pogovarjala Cirila Štuber.


05.01.2016

Nebuloze: vklopi razum, pošlji račun

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


02.01.2016

Čas

Čas teče, nič ne reče - zato bomo o času govorili mi.


26.12.2015

A veš, Slovenija, kam greš?

26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.


Stran 216 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov