Od kod izvira smučanje? Odgovor iščemo s poznavalcem smučanja in avtorjem več dokumentarnih filmov o tem športu Nilsom Larsnom.

Kje je rojstni kraj smučanja, ni znano, kar je razlog za tekmovanje za prestiž med nekaterimi državami

Zibelka smučanja si želijo biti mnoge države. Za to prestižno titulo tekmujejo Norveška, Švedska, Rusija in Kitajska, vsaka s svojimi dokazi in artefakti o tem, da je smučanje v njihovi državi razvito že tisočletja. Kitajska to trdi zaradi najdb iz altajskih gora, ki naj bi bile stare med 3 in 10 tisoč let.

“Najstarejši zapisani dokazi o smučarjih in smučanju so s Kitajske, z območja Altaja,” razlaga poznavalec smučanja in avtor več dokumentarcev o smučarjih iz altajskih gora Američan Nils Larsen. V teh zapisih so opisani smučarji, ki izgledajo in se premikajo zelo podobno tem, ki jih je še danes mogoče najti na tem območju.

Altajske smuči so dolge od 2 do 2, 7 metra, široke so 5 ali 6 cm, izdelane so ročno, iz lesa. Na spodnji strani so pokrite s konjsko dlako, izgleda, kot da bi imele rep.

Pri smučanju pa v nasprotju z modernimi smučarji uporabljajo le eno palico.

Pomaga jim pri ravnotežju. Z njimi človek lažje stoji pokonci. Kot rečeno, gre za res velike smuči, ki jih imajo na noge pritrjene le z nekaj trakovi, zato nad njimi nimajo oziroma niso imeli takšnega nadzora, kot ga imamo na primer pri modernih smučeh in čevljih. Z eno palico pa je ravnotežje boljše, lažje manevriraš s smučmi, lahko se tudi obračaš, vijugaš.

Smuči imajo praktično vlogo, niso namenjene prostočasovni zabavi

“Ko sem prvič prišel v Altaj, so vsi, s katerimi sem govoril, rekli, da so smuči orodje, ne pa nekaj za zabavo. So del njihovega življenja,” pojasnjuje Larsen. Prvotno so ljudstva z območja altajskih gora, ki ležijo tako na Kitajskem, kot tudi v Rusiji, Kazahstanu in Mongoliji, smuči uporabljala za lov.

Obstajajo študije, ki ugotavljajo, da lov v teh krajih brez smuči sploh ne bi bil mogoč. Kakšno leto zna tam zapasti res veliko snega, več kot meter. Smuči so priročne tudi za to, da gredo po vodo, oskrbijo živali pa tudi, da gredo na obisk, na potovanje.

Podobno kot druge starodavne tradicije, tudi altajsko smučanje izginja. “Lov je na primer prepovedan. Ker je bil to glavni razlog za smučanje v preteklosti, tega zdaj ni več v tolikšni meri. Smučanje pa izginja tudi zaradi razvoja, modernizacije. Veliko udobneje je ob mrzlih temperaturah ostati doma, ne oditi ven. Tudi smuči je kar precej težko izdelati, to znanje izginja. Tisti, ki so stari 30, 40 let, so mi pripovedovali, da so bile v njihovi mladosti sledi smuči povsod po gorah in okolici. Danes je to redek pojav. Žalostno je, da ta tradicija izginja,” še dodaja Larsen.