Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Novinar slovaške Pravde Andrej Matišak o umoru stanovskega kolega Jana Kuciaka

27.02.2018

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

Pogovor z Andrejem Matišakom, novinarjem zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda iz Bratislave

Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.

“Ko se zgodi kaj takšnega, kot je zelo brutalen umor mladega, 27-letnega novinarja in njegove enako stare zaročenke, se res vprašaš, kdo je še varen, če je očitno nekdo pripravljen brutalno umoriti dva mlada človeka. Sprašujemo se, kaj se dogaja, in upam, da bomo dobili odgovore in da bo opravljena podrobna preiskava.”


Mediji veliko pišejo o tem, da je umorjeni Jan Kuciak preiskoval korupcijo in davčne utaje. Zdi se, da ni dvoma, da je umor povezan z njegovim delom?

“Ni sicer 100-odstotno, rekel pa bi, da je 99-odstotna verjetnost, da je dejanje povezano z njegovim delom. Ukvarjal se je z zelo občutljivimi zadevami, preiskoval je davčne utaje in zlorabe sredstev iz evropskih skladov. Tako da je umor skoraj zagotovo povezan z njegovim delom. Tudi zato, ker je bilo očitno delo profesionalca. Našli so ga s kroglo v prsih, njegova zaročenka je bila ubita s strelom v glavo. Zdi se – to ni potrjeno – da so okrog njegovega trupla ležali naboji, kot nekakšno sporočilo tistih ki so to storili – pripadnikov organiziranega kriminala ali mafije, ki sporočajo, kako daleč so pripravljeni iti.”

Ali so morda storilci kaj vzeli, računalnik, dokumente?

“Ne vemo še. Novinarji smo to vprašali policijo, a dobili smo le odgovor, da ravnajo v skladu s postopki in da ne morejo izdati več informacij. Tako da ne vemo, ali so kaj vzeli, se pa tudi mi to sprašujemo.”

Oktobra je bila na Malti ubita novinarka, ki je prav tako odkrivala korupcijske afere, zdaj poročamo o umoru slovaškega novinarja. Se sprašujete, kaj se dogaja?

“Mislim, da se moramo spraševati o tem. Ali smo vstopili v novo obdobje, v katerem se je to, kar se je prej dogajalo v drugih državah, kot je na primer Rusija, začelo dogajati pri nas. Da novinarje ubijajo zaradi njihovega dela. To je za nas nekaj novega. Morda gre za izoliran primer, če je bil Kuciak res na sledi zelo velike zgodbe. Po nekih govoricah naj bi bila v to vpletena tudi italijanska mafija, njenim pripadnikom m je najbrž vseeno, ali gre za novinarja ali koga drugega. Toda ob tem opažamo, da se spreminja celotno okolje in da je javno mnenje o novinarjih precej negativno. To ustvarja ozračje, v katerem ljudem za novinarje ni mar. Tuji mediji so me že spraševali o tem, kakšna je reakcija javnosti, a na to vprašanje ne znam odgovoriti. Ne vem, ali je javnosti sploh mar, da je bil ubit novinar. Bomo videli. Upam, da bo javnost reagirala, a v tem trenutku ne znam napovedati, saj na nas mnogi gledajo kot na ljudi, ki proizvajamo lažne novice. To je zelo skrb zbujajoče in nevarno, in to se dogaja v številnih državah.”

Komu se je vse zameril umorjeni Jan Kuciak, omenili ste italijansko mafijo?

“To je ena od tem razprav v javnosti in tudi verjetno ena od policijskih sledi. Gre za namigovanja, da so bili v zlorabe sredstev iz evropskih skladov vpleteni sodelavci mafije, povezani celo z nekaterimi politiki vladajoče stranke na Slovaškem. To so za zdaj le špekulacije. Te možnosti ne morem zavrniti, ne bi pa preveč ugibal o tem. Prepričan pa sem, da tudi policija preiskuje možnost tega motiva.”

Izguba Jana Kuciaka je, kot še pravi novinar Pravde Andrej Matišak, velika izguba za slovaško novinarstvo.

“Še vedno je bil precej velik idealist, skušal je spreminjati okolje. Pri 27-ih letih si običajno še vedno idealist, tudi če si novinar. Med novinarji je bil znan kot nekdo, ki svoje delo opravlja zelo dobro.”


18.10.2024

Festival Hokus Pokus

Že 17. leto Festival znanosti in umetnosti Hokus Pokus mlade znanstvenike privabi v prestolnico, natančneje v Pionirski dom. Letos v ospredje postavlja temo lastnosti snovi, vključuje pa interaktivne delavnice, izobraževalne vsebine in spremljevalni program. Hokus Pokus je danes popoldne namenjen tudi širši javnosti, vstop na festival pa je prost. Kaj se je v Pionirskem domu dogajalo včeraj, je preverila Lana Furlan.


17.10.2024

10-letnica portala Dostopno.si

Danes poteka zaključna konferenca evropskega projekta SELSI (Spoken Easy Language for Social Inclusion) z naslovom Tako lahko – Govorjeni lahki jezik za družbeno vključevanje, ki jo organizirata RTV Slovenija in Zavod RISA. Projekt združuje 7 organizacij partneric iz 5 držav – Italije, Litve, Latvije, Švedske in Slovenije ter spada na področje izobraževanja odraslih, v program Erasmus+. Sodelujoče organizacije so dve leti raziskovale in preizkušale načela lahkega govorjenega jezika ter pripravile smernice za strokovnjake, ki se z jezikovno komunikacijo ukvarjajo poklicno kot izobraževalci odraslih, novinarji in terapevti. Na RTV Slovenija informacije prilagajamo v dostopno obliko z namenom, da nas lahko spremlja čim širši krog poslušalcev, gledalcev in bralcev. Tako v teh dneh praznujemo tudi 10-letnico obstoja portala Dostopno.si. V več pa v prispevku Petre Medved.


17.10.2024

V mestni občini Krško projekt JEK2 povezujejo z miroljubno rabo jedrske energije

V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.


17.10.2024

Na Hrvaškem za zdaj ni javne razprave o graditvi drugega bloka nuklearke

Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.


16.10.2024

Digitalizacija je koristila slovarjem

Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.


15.10.2024

Mednarodni dan bele palice

Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.


14.10.2024

Nobelove nagrade za ekonomijo: Zakaj so nekatere države bogate in druge revne?

Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.


14.10.2024

Znani so prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj

Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.


14.10.2024

ADHD: Ključno je sprejemanje in razumevanje otrokove drugačnosti

Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.


14.10.2024

Izkušnja z mirovne misije v Libanonu: Velik varnostni in osebnostni izziv

Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.


11.10.2024

Stereotipne igrače

V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.


13.10.2024

Otroci iz Gaze na rehabilitaciji v Sloveniji

Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš


11.10.2024

Nobelova nagrado za mir preživelim jedrskih napadov v Hiroshimi in Nagasakiju

Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem


10.10.2024

Han Kang prejemnica Nobelove nagrade za književnost

Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.


10.10.2024

V Sloveniji živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.


09.10.2024

Nobelova nagrada za kemijo za revolucijo v poznavanju proteinov

V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja


08.10.2024

Dovolilnice za gobarjenje - da ali ne?

Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare


08.10.2024

Nevronske mreže so letos prepričale Nobelov odbor za fiziko

V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.


08.10.2024

Praznujemo Teden otroka

Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.


07.10.2024

Letošnja nobelovca odkrila molekulo, ki ustavlja prekomerno delovanje genov

Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu


Stran 2 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov