Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trend kaže, da rabljena vozila najpogosteje končajo na Balkanu, nato pa tudi v še bolj južnih in manj razvitih državah
Dizelski avtomobili so v Nemčiji vse manj priljubljeni in kot je po tožbi okoljevarstvene organizacije odločilo sodišče, bodo onesnažena mesta lahko prepovedala vstop strešjih vozil z dizelskimi motorji. Tako naj bi obvarovali ljudi pred onesnaževanjem zraka, saj prav dušikov oksid in prašni delci zahtevajo v Evropski uniji kar 400.000 smrti letno. Kaj to pomeni za druge države, kam bodo šli ti rabljeni avtomobili in kako bi se morali v Sloveniji soočiti s tem problemom, razmišljajo Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo, Katjuša Šavc iz društva Focus, podrobneje pa nemško plat zgodbe predstavlja Polona Fijavž:
“Napovedane prepovedi bi lahko prizdele 12 milijonov uporabnikov. Vrednosti onesnaženosti so sicer že več let krepko presežene, a so podatke, kot je bilo znano po aferi z dizli, poskušali prikriti. Zdaj mora politika dokazati, da obstajajo drugačni ukrepi od prepovedi.”
Kam bodo potovali rabljeni avtomobili, ki bodo v nemških mestih prepovedani? Andrej Brglez z Inštitua za civilizacijo in kulturo napoveduje, da prek Slovenije še dlje na jug.
“Tega se bojimo vsi, naravni trend, ki smo ga zaznali že lansko leto je, da so naravni trgi za ta vozila Slovenija in vse bolj južne države. S tem ne dosežemo nič. Očistijo se nemška mesta, a se trend onesnaženosti seli drugam.”
V društvu za sonaravni razvoj Focus podpirajo odločitev Nemčije in so prepričani, da je tudi pri nas čas za opuščanje dizelskih vozil, a z drugačnimi ukrepi, pravi Katjuša Šavc:
“Prepoved ne sme biti prvi korak, ukrep mora iti v smeri omejevanja vožnje v avtomobilih nasploh.”
Onesnažen zrak je problem tudi v Sloveniji – leta 2012 je zaradi posledicami onesnaženega zraka umrlo 1710 ljudi.
Kot še dodaja Brglez, to ne pomeni, da se morajo vozniki v celoti odpovedati dizelskim vozilom. Lastniki sodobnih dizlov imajo lahko čisto, ali vsaj enako umazano vest, kot lastniki bencinskih vozil.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Trend kaže, da rabljena vozila najpogosteje končajo na Balkanu, nato pa tudi v še bolj južnih in manj razvitih državah
Dizelski avtomobili so v Nemčiji vse manj priljubljeni in kot je po tožbi okoljevarstvene organizacije odločilo sodišče, bodo onesnažena mesta lahko prepovedala vstop strešjih vozil z dizelskimi motorji. Tako naj bi obvarovali ljudi pred onesnaževanjem zraka, saj prav dušikov oksid in prašni delci zahtevajo v Evropski uniji kar 400.000 smrti letno. Kaj to pomeni za druge države, kam bodo šli ti rabljeni avtomobili in kako bi se morali v Sloveniji soočiti s tem problemom, razmišljajo Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo, Katjuša Šavc iz društva Focus, podrobneje pa nemško plat zgodbe predstavlja Polona Fijavž:
“Napovedane prepovedi bi lahko prizdele 12 milijonov uporabnikov. Vrednosti onesnaženosti so sicer že več let krepko presežene, a so podatke, kot je bilo znano po aferi z dizli, poskušali prikriti. Zdaj mora politika dokazati, da obstajajo drugačni ukrepi od prepovedi.”
Kam bodo potovali rabljeni avtomobili, ki bodo v nemških mestih prepovedani? Andrej Brglez z Inštitua za civilizacijo in kulturo napoveduje, da prek Slovenije še dlje na jug.
“Tega se bojimo vsi, naravni trend, ki smo ga zaznali že lansko leto je, da so naravni trgi za ta vozila Slovenija in vse bolj južne države. S tem ne dosežemo nič. Očistijo se nemška mesta, a se trend onesnaženosti seli drugam.”
V društvu za sonaravni razvoj Focus podpirajo odločitev Nemčije in so prepričani, da je tudi pri nas čas za opuščanje dizelskih vozil, a z drugačnimi ukrepi, pravi Katjuša Šavc:
“Prepoved ne sme biti prvi korak, ukrep mora iti v smeri omejevanja vožnje v avtomobilih nasploh.”
Onesnažen zrak je problem tudi v Sloveniji – leta 2012 je zaradi posledicami onesnaženega zraka umrlo 1710 ljudi.
Kot še dodaja Brglez, to ne pomeni, da se morajo vozniki v celoti odpovedati dizelskim vozilom. Lastniki sodobnih dizlov imajo lahko čisto, ali vsaj enako umazano vest, kot lastniki bencinskih vozil.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov