Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agencija za okolje je z rezultati 10-letnega projekta potrdila, da se je podnebje segrelo za dve stopinji
Agenciji za okolje je predstavila ugotovitve večletnega projekta, ki se je začel leta 2008 in v katerega je bilo vključenih več kot 300 meteoroloških postaj. Izkazalo se ni nič presenetljivega – podnebje v Sloveniji se segreva, v obdobju med letoma 1961 in 2011 se je segrelo za 1,8 stopinje, do danes skupaj za dve stopinji.
Najbolj se segrevajo poletja – skoraj pol stopinje na desetletje – in nekoliko manj zime, še najbolj se zdi, da so pred tem pojavom varne jeseni. O tem, kako to občutimo prebivalci Slovenije, pa klimatolog Gregor Vertačnik:
“Vročinskih valov je zaradi tega, ker so tudi poletja toplejša, vse več. Imamo tudi daljše vročinske valove. V zadnjih desetih, dvajsetih letih tako rekoč ni poletja brez izrazitih vročinskih valov. Temperatura 35 stopinj Celzija, ki je bila včasih po nižinah zelo redka in smo jo imeli enkrat na deset let, je zdaj že skoraj vsako drugo leto oziroma vsako leto.”
Na letni ravni se niža količina padavin, zlasti je to izrazito v sicer bolj namočenem zahodnem delu Slovenije, kjer so imeli od štiri do šest odstotkov padavin na desetletje manj. Snežna odeja je bila v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja marsikje v povprečju skoraj dvakrat debelejša.
In kaj bi morala o vsem tem vedeti politika? Ničesar, kar ne bi bilo že znano; če hočemo omiliti potek podnebnih sprememb, bo treba resneje pristopiti k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
4384 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Agencija za okolje je z rezultati 10-letnega projekta potrdila, da se je podnebje segrelo za dve stopinji
Agenciji za okolje je predstavila ugotovitve večletnega projekta, ki se je začel leta 2008 in v katerega je bilo vključenih več kot 300 meteoroloških postaj. Izkazalo se ni nič presenetljivega – podnebje v Sloveniji se segreva, v obdobju med letoma 1961 in 2011 se je segrelo za 1,8 stopinje, do danes skupaj za dve stopinji.
Najbolj se segrevajo poletja – skoraj pol stopinje na desetletje – in nekoliko manj zime, še najbolj se zdi, da so pred tem pojavom varne jeseni. O tem, kako to občutimo prebivalci Slovenije, pa klimatolog Gregor Vertačnik:
“Vročinskih valov je zaradi tega, ker so tudi poletja toplejša, vse več. Imamo tudi daljše vročinske valove. V zadnjih desetih, dvajsetih letih tako rekoč ni poletja brez izrazitih vročinskih valov. Temperatura 35 stopinj Celzija, ki je bila včasih po nižinah zelo redka in smo jo imeli enkrat na deset let, je zdaj že skoraj vsako drugo leto oziroma vsako leto.”
Na letni ravni se niža količina padavin, zlasti je to izrazito v sicer bolj namočenem zahodnem delu Slovenije, kjer so imeli od štiri do šest odstotkov padavin na desetletje manj. Snežna odeja je bila v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja marsikje v povprečju skoraj dvakrat debelejša.
In kaj bi morala o vsem tem vedeti politika? Ničesar, kar ne bi bilo že znano; če hočemo omiliti potek podnebnih sprememb, bo treba resneje pristopiti k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na urbanističnem inštitutu RS.
Izsek iz Nočnega obiska s Simonom Koblarjem, raziskovalcem na Urbanističnem inštitutut RS.
Kdaj ste nazadnje na roke napisali pismo? Si opomnike zapisali s (kemičnim) svinčnikom na papir in ne v pametni telefon? Je tipkanje oz. pisanje na računalnik, tablico ali telefon tudi pri vas že nadomestilo pisanje na roko? Ta in sorodna vprašanja smo v nedeljskem jutru na Prvem zastavili našim poslušalcem.
Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Zadnji teden marca je Društvo Radi pišemo z roko razglasilo za teden pisanja z roko, v katerega so z namenom promocije pisanja z roko vključili številne izobraževalne in kulturne ustanove. Zakaj tak teden in ali bo tipkanje sčasoma popolnoma nadomestilo ročno pisanje, je v nedeljskem jutru na Prvem razmišljala predsednica društva, mag. Marjana Jazbec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
15. aprila bo televizijski dnevnik praznoval 50 let oddajanja. Ob praznovanju obletnice osrednje informativne oddaje na Televiziji Slovenija je bilo na RTV Slovenija srečanje nekdanjih in aktivnih sodelavcev Dnevnika. Spremljali so ga govori odgovorne urednice informativnega programa Manice Janežič Ambrožič, direktorice Televizije Slovenije Ljerke Bizilj, generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca in nekdanjih voditeljev. Na Prvem smo se o prihodnosti oddaje pogovarjali z novo odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič.
Univerzalna dostopnost do zdravstva ni nekaj, kar je zagotovljeno vsem oziroma si jo lahko privoščijo brez večje finančne obremenitve. Vsaj polovica prebivalstva še vedno nima polnega kritja osnovnih zdravstvenih storitev. 100 milijonov ljudi se še vedno nahaja v skrajni revščini, zato ker morajo plačevati za zdravstveno varstvo, več kot 800 milijonov ljudi pa porabi več kot 10 odstotkov proračuna gospodinjstva za plačila v zdravstvu. Zato je ta univerzalna dostopnost vizija, h kateri stremijo vse članice OZN, je pa to tudi osrednja tema letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo jutri. Gre za zelo kompleksno področje, kot je Tini Lamovšek razložil Tit Albreht z Nacionalnega inštituta z javno zdravje, ne smemo v raziskava in lestvicah gledati selektivno, ampak širše. Kot primer je navedel, kako imata Slovenija in Nemčija prebivalce s podobno pričakovano življenjsko dobo, čeprav država na severu za zdravstvo glede na BDP nameni 4000 na prebivalca, mi pa slabih 2000 evrov.
O čem gasilci razmišljajo, ko so na poti na intervencijo? Kakšne posledice puščajo tragični prizori? Na kakšen način lahko pomagamo, če smo prvi na kraju prometne nesreče?
Problematiko osvetljujeta zdravnik Bojan Knap, ki ima dolgoletne izkušnje pri svetovanju vrhunskim in rekreativnim športnikom, ter psihiater Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V veljavo je stopil pravilnik, s katerim bo Slovenija kot doslej že sedem drugih evropskih držav omejila vsebnost transmaščobnih kislin v živilih. Najvišja dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin v živilih je zavezujoč za izdelke slovenskih proizvajalcev in za živila iz uvoza ter obroke v gostinskih lokalih in institucionalnih obratih javne prehrane in znaša dva grama na sto gramov skupnih maščob v živilu.
O živahnem start-up podjetništvu pri nas in pričakovanjih do naslednje vlade se je Maja Derčar pogovarjala z Boštjanom Špetičem, solastnikom Zemante in tistim, ki v okviru Silicijevih vrtičkov zbira podatke o slovenskih zagonskih podjetjih.
Ena od glavnih vprašanj in morda tudi želja pri novi tehnologiji je tudi vprašanje samovozečih vozil – nekatere je tega strah, drugi že sanjarijo o tem, da se bodo v avtomobilu prej ukvarjali z vsem drugim kot pa z vožnjo samo. Da bodo že jutri takšna vozila polna cest, seveda ni realistično, pa vendar strokovnjaki in znanstveniki moči, napore, energijo in znanje usmerjajo tudi v to. Kako je sicer s tem v Sloveniji? Je tudi za našo državo – kot mnogi radi poudarjajo – prihodnost že tu? Tina Lamovšek se je o tem pogovarjala z generalnim sekretarjem AMZS-ja Francetom Kmetičem.
Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov