V Sloveniji imamo več kot 12 tisoč podzemnih jam. Še zlasti na območju Kanina pa so te najbolj globoke in gosto posejane. Tamkajšnje jame si lahko predstavljamo kot narobe obrnjene gore, v katere se jamarji spuščajo s plezalno opremo, mnoge kaninske so globoke okoli 1000 metrov. Sinoči so podelili nagrado Viljema Putika – ki so jo prejeli jamarji prav za raziskovanje kaninskih jam. Alenka Terlep je zato v studio Prvega programa povabila Gregorja Pintarja iz Društva za raziskovanje jam.

Največji slovenski jamarski dosežki v letu 2017 na Kaninu, kjer je osem brezen, ki presegajo magično mejo - globino 1000 metrov

Na svetu ni veliko območij, kjer je na razmeroma majhnem delu zemeljskega površja toliko globokih jam. Na slovenski in italijanski strani Kanina jih je raziskanih več kot 800. In tu zgodbe sploh še ni konec: ker gre za visokogorski Kras, imajo jame velik globinski potencial. Kanin predstavlja v jamarskem smislu slovensko Himalajo, je eno najbolj “vročih” jamarskih območij, ki privlači speleologe. V lanskem letu je bila prav tu vrsta novih odkritij, ki so si prislužila nagrado za jamske dosežke – nagrado Vilijema Puticka.

Pobudnik podeljevanja nagrade Vilijema Puticka in član Društva za raziskovanje jam Ljubljana Gregor Pintar:

Na Kaninu so torej najgloblja brezna, razlika med vrhovi hribov in dolino je več kot 2000 metrov in voda mora spodaj priteči ven – in to je že 2000 metrov – to bi bilo lahko največ, kar bi dosegli na Kaninu.

Kanin ima v sebi veliko skrivnosti.

Kaninsko pogorje jamarji raziskujejo že več kot 50 let. Raziskovanje “tisoč meterc” – to ni stvar konca tedna, tedna, meseca, ampak je cel projekt, včasih tudi desetletij, da pridejo do magične meje tisoč metrov, ki je magična predvsem v občutkih jamarjev.

To niso jame za en dan, v njih postavijo bivake in raziskujejo, na lanski akciji je bil rekord v jami 170 ur.