Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
Kako resno je stanje dotrajanih prostorov, je postalo jasno, ko je v stranišču s stropa odpadel omet
Mariborska knjižnica – druga največja splošna knjižnica v Sloveniji – se že dalj časa spopada s prostorsko stisko svoje osrednje enote, knjižnice na Rotovškem trgu. Stanje v objektu je obupno tudi sicer, saj imajo težave s kanalizacijo, vodovodom in električno napeljavo, je razložila namestnica direktorice Mariborske knjižnice Slava Rampih. Ogrožena je varnost zaposlenih in obiskovalcev, mariborska občina pa v občinskem proračunu ves čas namenja sredstva le za najnujnejše vzdrževanje.
Lahko rečem, da v zadnjih tridesetih letih ni bilo nobenega korenitega investicijskega posega v to stavbo. Sanitarije so za 15., ne pa za 21. stoletje. Pred dvema letoma smo imeli izredno kritično situacijo, ko je iskrila električna inštalacija. Lahko bi se zgodil požar, kar bi bila za nas grozljiva škoda.
Vodstvo ta hip razmišlja o zaprtju knjižnice, saj zaposlenim in obiskovalcem ne more več zagotoviti varnosti. Na mariborsko občino so poslali dopis, v katerem so pristojne pozvali k takojšnjemu ukrepanju. Pristojne službe so si prostore ogledale, pogodbeni izvajalec je prejšnjo sredo že začel opravljati nujna vzdrževalna dela. V ponedeljek je namreč v sanitarijah s stropa odpadel omet – to se je zgodilo zaradi počene vodovodne cevi v praznem stanovanju nad njimi. Direktor mestne uprave Simon Štrancar zagotavlja, da bodo rešitev dorekli v naslednjih dneh.
Imamo sestanke, na katerih bomo našli dogovor, ki bo ustrezen za rešitev knjižnične problematike, po drugi strani pa bo tudi sprejemljiv za občane, se pravi za proračun.
Že konec tega meseca naj bi svetniki omenjeno točko obravnavali na redni seji. V knjižnici so do povedanega skeptični, saj župan Andrej Fištravec rešitev za Rotovško knjižnico neuspešno išče že ves mandat.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
Kako resno je stanje dotrajanih prostorov, je postalo jasno, ko je v stranišču s stropa odpadel omet
Mariborska knjižnica – druga največja splošna knjižnica v Sloveniji – se že dalj časa spopada s prostorsko stisko svoje osrednje enote, knjižnice na Rotovškem trgu. Stanje v objektu je obupno tudi sicer, saj imajo težave s kanalizacijo, vodovodom in električno napeljavo, je razložila namestnica direktorice Mariborske knjižnice Slava Rampih. Ogrožena je varnost zaposlenih in obiskovalcev, mariborska občina pa v občinskem proračunu ves čas namenja sredstva le za najnujnejše vzdrževanje.
Lahko rečem, da v zadnjih tridesetih letih ni bilo nobenega korenitega investicijskega posega v to stavbo. Sanitarije so za 15., ne pa za 21. stoletje. Pred dvema letoma smo imeli izredno kritično situacijo, ko je iskrila električna inštalacija. Lahko bi se zgodil požar, kar bi bila za nas grozljiva škoda.
Vodstvo ta hip razmišlja o zaprtju knjižnice, saj zaposlenim in obiskovalcem ne more več zagotoviti varnosti. Na mariborsko občino so poslali dopis, v katerem so pristojne pozvali k takojšnjemu ukrepanju. Pristojne službe so si prostore ogledale, pogodbeni izvajalec je prejšnjo sredo že začel opravljati nujna vzdrževalna dela. V ponedeljek je namreč v sanitarijah s stropa odpadel omet – to se je zgodilo zaradi počene vodovodne cevi v praznem stanovanju nad njimi. Direktor mestne uprave Simon Štrancar zagotavlja, da bodo rešitev dorekli v naslednjih dneh.
Imamo sestanke, na katerih bomo našli dogovor, ki bo ustrezen za rešitev knjižnične problematike, po drugi strani pa bo tudi sprejemljiv za občane, se pravi za proračun.
Že konec tega meseca naj bi svetniki omenjeno točko obravnavali na redni seji. V knjižnici so do povedanega skeptični, saj župan Andrej Fištravec rešitev za Rotovško knjižnico neuspešno išče že ves mandat.
V svetovno javnost so te dni pricurljale vznemirjajoče zakulisne podrobnosti z majskega zasedanja vrha Svetovne zdravstvene organizacije v Ženevi. Na njem so, kot so za časopis New York Times razkrili neimenovani diplomati, ameriški predstavniki odkrito in grobo grozili drugim državam z ostrimi sankcijami, če bodo podprle resolucijo, s katero je Svetovna zdravstvena organizacija hotela izraziti podporo dojenju kot najprimernejši obliki prehranjevanja otrok v prvih mesecih življenja in pozvati članice, naj poskusijo omejiti netočno ali zavajajoče oglaševanje tako imenovane mlečne formule, umetnega nadomestka za materino mleko. Kaj se skriva za na prvi pogled nerazumljivo držo ameriških diplomatov? – V pogovoru z dr. Evgenom Benedikom, kliničnim nutricionistom z ljubljanske Pediatrične klinike, in dr. Dušanom Kebrom, nekdanjim ministrom za zdravje, je odgovor na to vprašanje iskal Goran Dekleva. foto: windy (Flickr)
Danes se v Ljutomeru začenja 14. Grossmanov festival fantastičnega filma in vina. Festival je dobil ime po dr. Karolu Grossmanu, odvetniku in pionirju slovenskega filma, ki se je rodil 27. oktobra 1864 v Drakovcih, umrl pa 3. Avgusta leta 1929 v Ljutomeru. V tamkajšnjo splošno knjižnico smo poklicali višjega knjižničarja Srečka Pavličiča, ki nas je na kratko popeljal skozi življenje in delo Dr. Grossmana ter njegov pomen za Ljutomer oziroma Prlekijo.
Primer Skripal pred volitvami v Rusiji, zdaj smrt z novičokom zastrupljene Angležinje tik pred koncem mundiala.
Še slab teden bodo oči športne javnosti uprte v trenutno najbolj gledan športni dogodek – svetovno nogometno prvenstvo v Rusiji. Takšne prireditve pa so koristne tudi s turističnega vidika, saj privabijo na destinacijo še več ljudi kot po navadi, pripomore pa tudi k večji prepoznavnosti države gostiteljice. Bi se v vlogi športne destinacije dobro znašla tudi Slovenija? Pravzaprav se je že, saj se lahko pohvalimo z izvedbo nekaterih preteklih kot tudi prihodnjih dogodkov. Kako smo pripravljeni na športne goste?
V novem šolskem letu bosta evropska uredbe o varstvu podatkov in družinski zakonik posegla v pravni odnos med polnoletnim dijakom, njegovimi starši in šolo.Srednja šola bo starša polnoletnega dijaka lahko obveščala o ocenah, o vzgojnih ukrepih, o njegovi odsotnosti od pouka le – če bo polnoleten dijak vnaprej osebno privolil šoli, da omenjene informacije pošilja njegovim staršem. Prispevek Nataše Lang.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pisatelj Florjan Lipuš je prejemnik letošnje Velike avstrijske državne nagrade, gre za najvišje avstrijsko odlikovanje na področju kulture. S tem je prvič to nagrado dobil avtor, ki piše v slovenščini, v svojem maternem jeziku. Še pred dvema letoma sta dva člana odbora za nagrado menila, da Lipuš avstrijske nagrade za litaraturo ne more dobiti, ker piše v slovenščini. Lipuš je znan po delih, v katerih obravnava boj koroških Slovencev za priznanje in materinščino, med njimi so znana dela Zmote dijaka Tjaža, Boštjanov let, Odstranitev moje vasi in Gramoz, za katerega je bil letos tudi nominiran za nagrado kresnik.
Predsednik republike Borut Pahor bo predvidoma še ta konec meseca objavil poziv za zbiranje predlogov kandidatov za varuha človekovih pravic. Zdajšnji varuhinji Vlasti Nussdorfer namreč mandat poteče konec februarja prihodnje leto, in predsednik je dolžan pol leta pred iztekom mandata začeti s postopkom izbire novega varuha. Varuhinja Nussdorferjeva se še ni odločila, ali se bo potegovala za drugi mandat. Odločena pa je, da pred potekom mandata, varuh vloži prošnjo za pridobitev statusa A institucije v skladu s Pariškimi načeli Združenih narodov. Danes ima status B institucije po omenjenih načelih. Kaj sploh pomeni imeti status A institucije po Pariških načelih Združenih narodov in česa v preteklih 20 letih varuh ni imel?
Aktualna azerbajdžanska afera, v katero je vpleten poslanec SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti, je dober kazalec, kje je šibka točka slovenske politike – v korupciji pri poslancih. Na to opozarjajo v organizaciji Transparency International Slovenija, da je pred Slovenijo še veliko dela na področju preprečevanje korupcije pri poslancih, pa ugotavlja tudi Greco.
Košarka, druženje in sprostitev - tako bi lahko opisali že tretji mednarodni košarkarski kamp Miha Zupana, ki te dni poteka v Ljubljani. Njegova posebnost je, da se ga udeležujejo otroci in mladostniki, ki so gluhi, naglušni ali imajo polžev vsadek ter otroci in mladostniki, ki slišijo.
Marko Jaklič pričakuje novo prodajo Mercatorja.
V sklopu projekta Očistimo Slovenijo 2018 je danes potekal strokovni posvet o problematiki divjih odlagališč in smetenj. Več o tem koliko divjih odlagališč imamo v Sloveniji in kako preprečiti nastajanje novih, v prispevku Martina Černe.
S sklenitvijo delovnega razmerja delavec pridobi pravico do letnega dopusta ne glede na to, ali je pogodba sklenjena za določen ali nedoločen čas. Minimalno trajanje dopusta pri nas je štiri tedne. Delavec je dolžan izkoristiti 14 dni dopusta v kosu. Osnove pravice določa zakon, mnoge izjeme kolektivne pogodbe. Če ima delavec petdnevni delovni teden, potem ima pravico do minimalnega dopusta, ki traja 20 dni. Delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden ima minimalno 16 dni dopusta. Delavcu, ki ima šestdnevni delovni teden pa pripada 24 dni minimalnega letnega dopusta. Pogovor z generalno direktorico Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Katjo Rihar Bajuk je posnela Urška Valjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se začenja že 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Klopi na fakulteti bo tokrat dva tedna zasedalo 111 udeležencev iz 23 držav. Večinoma gre za tuje študente slovenskega jezika, prevajalce in zamejske Slovence.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Rusiji je vse pripravljano za osmino finala mundiala. O navijačih, varnostnih ukrepih, pričakovanjih in zgodbah ob igrišču iz Moskve poroča Aljaž Golčer.
Neveljaven email naslov