Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
Kako resno je stanje dotrajanih prostorov, je postalo jasno, ko je v stranišču s stropa odpadel omet
Mariborska knjižnica – druga največja splošna knjižnica v Sloveniji – se že dalj časa spopada s prostorsko stisko svoje osrednje enote, knjižnice na Rotovškem trgu. Stanje v objektu je obupno tudi sicer, saj imajo težave s kanalizacijo, vodovodom in električno napeljavo, je razložila namestnica direktorice Mariborske knjižnice Slava Rampih. Ogrožena je varnost zaposlenih in obiskovalcev, mariborska občina pa v občinskem proračunu ves čas namenja sredstva le za najnujnejše vzdrževanje.
Lahko rečem, da v zadnjih tridesetih letih ni bilo nobenega korenitega investicijskega posega v to stavbo. Sanitarije so za 15., ne pa za 21. stoletje. Pred dvema letoma smo imeli izredno kritično situacijo, ko je iskrila električna inštalacija. Lahko bi se zgodil požar, kar bi bila za nas grozljiva škoda.
Vodstvo ta hip razmišlja o zaprtju knjižnice, saj zaposlenim in obiskovalcem ne more več zagotoviti varnosti. Na mariborsko občino so poslali dopis, v katerem so pristojne pozvali k takojšnjemu ukrepanju. Pristojne službe so si prostore ogledale, pogodbeni izvajalec je prejšnjo sredo že začel opravljati nujna vzdrževalna dela. V ponedeljek je namreč v sanitarijah s stropa odpadel omet – to se je zgodilo zaradi počene vodovodne cevi v praznem stanovanju nad njimi. Direktor mestne uprave Simon Štrancar zagotavlja, da bodo rešitev dorekli v naslednjih dneh.
Imamo sestanke, na katerih bomo našli dogovor, ki bo ustrezen za rešitev knjižnične problematike, po drugi strani pa bo tudi sprejemljiv za občane, se pravi za proračun.
Že konec tega meseca naj bi svetniki omenjeno točko obravnavali na redni seji. V knjižnici so do povedanega skeptični, saj župan Andrej Fištravec rešitev za Rotovško knjižnico neuspešno išče že ves mandat.
4483 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med projekti, ki v Mariboru že leta čakajo na uresničitev, je tudi zagotovitev primernih prostorov za povsem dotrajano osrednjo enoto Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Ekipa zdajšnjega župana Andreja Fištravca išče rešitev že praktično cel mandat, a neuspešno. Kako resno je stanje, kako je velika dotrajanost prostorov, pa je zdaj vsem jasno, potem ko je nedavno v stranišču knjižnice s stropa odpadel omet. K sreči takrat tam ni bilo nikogar. Na mariborski občini zagotavljajo, da bodo za Rotovško knjižnico v kratkem predstavili rešitev. Podrobneje v prispevku Nataše Rižnar.
Kako resno je stanje dotrajanih prostorov, je postalo jasno, ko je v stranišču s stropa odpadel omet
Mariborska knjižnica – druga največja splošna knjižnica v Sloveniji – se že dalj časa spopada s prostorsko stisko svoje osrednje enote, knjižnice na Rotovškem trgu. Stanje v objektu je obupno tudi sicer, saj imajo težave s kanalizacijo, vodovodom in električno napeljavo, je razložila namestnica direktorice Mariborske knjižnice Slava Rampih. Ogrožena je varnost zaposlenih in obiskovalcev, mariborska občina pa v občinskem proračunu ves čas namenja sredstva le za najnujnejše vzdrževanje.
Lahko rečem, da v zadnjih tridesetih letih ni bilo nobenega korenitega investicijskega posega v to stavbo. Sanitarije so za 15., ne pa za 21. stoletje. Pred dvema letoma smo imeli izredno kritično situacijo, ko je iskrila električna inštalacija. Lahko bi se zgodil požar, kar bi bila za nas grozljiva škoda.
Vodstvo ta hip razmišlja o zaprtju knjižnice, saj zaposlenim in obiskovalcem ne more več zagotoviti varnosti. Na mariborsko občino so poslali dopis, v katerem so pristojne pozvali k takojšnjemu ukrepanju. Pristojne službe so si prostore ogledale, pogodbeni izvajalec je prejšnjo sredo že začel opravljati nujna vzdrževalna dela. V ponedeljek je namreč v sanitarijah s stropa odpadel omet – to se je zgodilo zaradi počene vodovodne cevi v praznem stanovanju nad njimi. Direktor mestne uprave Simon Štrancar zagotavlja, da bodo rešitev dorekli v naslednjih dneh.
Imamo sestanke, na katerih bomo našli dogovor, ki bo ustrezen za rešitev knjižnične problematike, po drugi strani pa bo tudi sprejemljiv za občane, se pravi za proračun.
Že konec tega meseca naj bi svetniki omenjeno točko obravnavali na redni seji. V knjižnici so do povedanega skeptični, saj župan Andrej Fištravec rešitev za Rotovško knjižnico neuspešno išče že ves mandat.
Strokovnjak za varnostna vprašanja Klemen Grošelj v pogovoru z Natašo Mulec razmišlja o varnostno-obrambnih vidikih napadov v Parizu.
Zunanji minister Karl Erjavec se je v pogovoru z Natašo Mulec čustveno odzval na dogodke v Parizu.
V pogovoru z Matejem Šurcem bruseljski dopisnik razmišlja o širših posledicah terorističnih napadov v Parizu.
14 november je dan slovenskeg znakovnega jezika. Kot jezik sporazumevanja ga uporablja 978 gluhih. O tem, kakšne zakonitosti veljajo za naš znakovni jezik, se je Petra Medved pogovarjala s tolmačko zanj Natašo Kordiš.
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ta mesec uspešno končuje projekt Knjižnica slepih in slabovidnih, ki je potekal od januarja 2013.
Slovenska šahovska reprezentanca jutri potuje na Islandijo, kjer bo potekalo ekipno evropsko šahovsko prvenstvo. Danes so zato pripravili promocijski dogodek na ljubljanskem Prešernovem trgu, kjer so jih imeli mimoidoči priložnost spoznati v živo, najpogumnejši pa so z njimi odigrali tudi partijo šaha. Reportažo je pripravila Darja Pograjc.
Vasja Badalič je za oddajo Gori, doli, naokoli poslal zgodbo o tem, zakaj Afganistanci zapuščajo svojo domovino? Kdo jo zapušča, kako in kam gredo? Koliko denarja potrebujejo? O vsem tem je iz Afganistana poročal Vasja Badalič.
Spet je tisti čas v letu, ko na naših fasadah mrgoli veliko število harlekinskih polonic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
25. septembra bo v ljubljanski dvorani Stožice gostoval eden najbolj znanih vojaških zborov na svetu, znameniti zbor Rdeče armade, ki ga spremljata tudi orkester in balet. Slovenskemu občinstvu se bo predstavil 150 članski kolektiv pevcev, glasbenikov in plesalcev, ki nastopajo po vsem svetu. Posebni gostje bodo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Oto Pestner in Lado Leskovar. Zbor Rdeče armade je pred septembrsko turnejo, med katero bo nastopal tudi v Italiji, na Madžarskem in v Romunijo obiskala naša moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik.
Sindikati so ta teden začeli zbirati podpise za spremembo definicije minimalne plače, iz katere bi izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Po podatkih Ajpesa minimalno plačo prejema približno 40.000 zaposlenih. Takih, ki prejemajo minimalno plačo skupaj z dodatki za nočno, praznično in nedeljsko delo, pa glede na rezultate ankete, ki so jo sindikati izvedli med 95.000 zaposlenimi, minimalno plačo in dodatek za nočno delo hkrati prejema le 1,1 odstotka, minimalno plačo in dodatek za nedeljsko delo pa 1,3 odstotka zaposlenih.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič so tudi letos obiskali otroci iz dveh držav nekdanje Sovjetske zveze, ki so vsaj za nekaj časa skušali postati to, kar so otroci. Čeprav v nekaj dneh na morju ne pozabijo na svoje domače in to, od kod prihajajo, se imajo vseeno lepo. Slovenija projekt rehabilitacije otrok iz Ukrajine podpira že enajsto leto, otroci iz Belorusije pa so letos na slovensko obalo pripotovali četrtič. Projekt sofinancira ministrstvo za zunanje zadeve RS, izvaja pa ITF, ustanova za krepitev človekove varnosti, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Nekdanji častnik JRM in podpredsednik hrvaškega Sabora v času SFRJ. Prizadeva si, da bi v Miličih dobili prvo pravoslavno škofijo. Je tudi doktor pomorskega prava in recenzent sveže monografije “Podmorničarstvo Jugoslavije”. V 60 letih je v Črnem morju šel 200 m globoko, kar je še vedno rekord na Jugoslovanskem prostoru.
Tanvi Girotra pomaga indijskim šolarjem, da vztrajajo v šolskih klopeh in se obenem učijo, ne le piflajo. Spodbuja namreč kreativnost, inoviranje, razmišljanje zunaj ustaljenih vzorcev. Bori se tudi za enakopravnost med ženskami in moškimi. Skupaj z mladimi sodelavci, študenti in dijaki, tako ob prostovoljnem delu spoznavajo smisel družbenega delovanja in spreminjanjo življenja skupnosti na bolje. Na mednarodnih konferencah jo predstavljajo kot voditeljico prihodnosti, kar je pri njenih letih razumljivo. Stara je namreč 24 let, prvo nevladno organizacijo pa je ustanovila pri devetnajstih.
Koroška je v Sloveniji in med vse bolj številnimi tujimi obiskovalci poznana kot gorskim kolesarjem prijazna regija. Del zaslug za prepoznavnost si lahko lastijo tudi gorskokolesarski navdušenci, ki letos ponovno pripravljajo festival Črna Lukna. Proti Koroški se je z avtom odpeljala tudi naša kolesarska ekipa (Marko Radmilovič, Mitja Peček in Nejc Jemec ter kapetan Miha Šalehar), v živo so spremljali najzanimivejše dogodke devetdnevnega festivala.
Neveljaven email naslov