Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
V kakšnem stanju so slovenski gozdovi?
Kar 60 odstotkov površine naše države pokrivajo gozdovi, kar Slovenijo uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. Čeprav so bili slovenski gozdovi še pred desetletjem v izredno dobrem stanju, so zaporedne ujme, ki so se začele leta 2014 z žledolomom in nadaljevale do lanskega vetroloma, poškodovale kar polovico naših gozdov. Kakšno je stanje danes, smo vprašali dr. Lada Kutnarja z Oddelka za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po žledolomu v začetku leta 2014 so bili prizadeti predvsem listavci. V naslednjih letih so se na teh površinah prenamnožili lubadarji. Sledil je še vetrolom konec leta 2017. Na odprtih površinah je močan veter še dodatno prizadel predvsem iglavce.
Številne vremenske ujme so prizadele tudi t. i. urbane gozdove in mestne gozdove. Tem je posvečen letošnji mednarodni dan gozdov z naslovom Gozdovi za trajnostna mesta. Mestni gozdovi so še posebej izpostavljeni tujerodnim vrstam, saj se te pogosto razširijo z naših vrtov ali pa jih z dejavnostmi v gozdu namerno ali nenamerno zanesemo ljudje. Pomembna je njihova vloga pri izboljšanju klime v lokalnem okolju, poudarja Jože Prah, koordinator osrednje prireditve ob dnevu gozdov, ki ga v Šentrupertu pripravlja Zavod za gozdove.
Že sama drevesa zadržujejo več vlage. Druga njihova vloga zadeva tudi veter. Drevesa ga zadržujejo, da se ne bi zgodili veliki vetrolomi. Skratka, vlaga in veter sta – poleg glavne rekreacijske, estetske vloge – tudi zelo pomembni funkciji primestnih gozdov.
Do leta 2030 naj bi že več kot 70 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Urbani gozdovi bodo tako za številne edina možnost stika z naravo. Ta pa je še posebno pomemben za otroke, saj lahko le v naravi razvijejo čut za njeno ohranjanje. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
4385 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Gozdovi so pljuča našega planeta. Združeni narodi so 21. marec razglasili za mednarodni dan gozdov, da bi dvignili zavest o pomenu ohranjanja in skrbe rabe tega najpomembnejšega naravnega bogastva. Letošnja nosilna tema je Gozdovi za trajnostna mesta.
V kakšnem stanju so slovenski gozdovi?
Kar 60 odstotkov površine naše države pokrivajo gozdovi, kar Slovenijo uvršča med najbolj gozdnate države v Evropi. Čeprav so bili slovenski gozdovi še pred desetletjem v izredno dobrem stanju, so zaporedne ujme, ki so se začele leta 2014 z žledolomom in nadaljevale do lanskega vetroloma, poškodovale kar polovico naših gozdov. Kakšno je stanje danes, smo vprašali dr. Lada Kutnarja z Oddelka za gozdno ekologijo Gozdarskega inštituta Slovenije.
Po žledolomu v začetku leta 2014 so bili prizadeti predvsem listavci. V naslednjih letih so se na teh površinah prenamnožili lubadarji. Sledil je še vetrolom konec leta 2017. Na odprtih površinah je močan veter še dodatno prizadel predvsem iglavce.
Številne vremenske ujme so prizadele tudi t. i. urbane gozdove in mestne gozdove. Tem je posvečen letošnji mednarodni dan gozdov z naslovom Gozdovi za trajnostna mesta. Mestni gozdovi so še posebej izpostavljeni tujerodnim vrstam, saj se te pogosto razširijo z naših vrtov ali pa jih z dejavnostmi v gozdu namerno ali nenamerno zanesemo ljudje. Pomembna je njihova vloga pri izboljšanju klime v lokalnem okolju, poudarja Jože Prah, koordinator osrednje prireditve ob dnevu gozdov, ki ga v Šentrupertu pripravlja Zavod za gozdove.
Že sama drevesa zadržujejo več vlage. Druga njihova vloga zadeva tudi veter. Drevesa ga zadržujejo, da se ne bi zgodili veliki vetrolomi. Skratka, vlaga in veter sta – poleg glavne rekreacijske, estetske vloge – tudi zelo pomembni funkciji primestnih gozdov.
Do leta 2030 naj bi že več kot 70 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v mestih. Urbani gozdovi bodo tako za številne edina možnost stika z naravo. Ta pa je še posebno pomemben za otroke, saj lahko le v naravi razvijejo čut za njeno ohranjanje. V Sloveniji osrednja prireditev ob dnevu gozdov poteka v Deželi kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Kostumograf, oblikovalec in stilist Zoran Garevski že skoraj dve desetletji navdušuje slovensko modno oblikovanje. Na njegov rojstni dan se mu bodo poklonili v Stari Elektrarni v Ljubljani s posebno dobrodelno modno revijo.
Varuh gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija posluša tudi nas, ustvarjalce radijskih in televizijskih vsebin pred mikrofonom. Lado Ambrožič se namreč odziva na pisma poslušalcev, ki jih moti vrsta nepravilnosti pri naši primarni skrbi, skrbi za kulturo govora.
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija o evrovizijski pesmi - petje v angleščini ali slovenščini?
O pljuvanju in pljuvalnem potovanju po deželah Azije nam je povedal profesor sociologije na univerzi v Plymouthu, Ross Coomber.
Jasna Tutta iz Sesljana se je naveličala jadranja po Tržaškem zalivu in je svoj skromni dom našla na enajstmetski jadrnici Calipso. S partnerjem plujeta po svetovnih morjih. Jadralsko pot sta začela v Avstraliji, nadaljevala v Mehiki. Cenita svobodo premikanja in načrtov ne delata. "Načrti jadralcev zapisani v mivki, ki jo ob plimi odnese morje," je prepričana Jasna Tutta. O pravilih, ki jih spoštujeta, da je jadranje varno, o morski bolezni, o obilici dela, pa tudi o tistih čudovitih trenutkih, ko v mirnem zalivu ona obisk pridejo le delfini, govori z zanosom. Globoke vezi med jadralci in srečanja so neizmeren vir zgodb in izkušenj.
V ljubljanskem mestnem muzeju bo še do 20. aprila razstavljeno najstarejše kolo na svetu. Leta 2002 so ga odkrili na ljubljanskem Barju. Gre za neobičajno razstavo, ki z izkoriščanjem prostora, luči, zvokov in eksponatov obiskovalcu skuša kar najbolj nazorno prikazati in približati čas kolišč. Izjemna najdba je središče razstave, ki hkrati s preteklostjo obravnava tudi sedanjost in nakazuje tok zgodovine, ki ga je kolo pomembno zasukalo.
Inštitut za medijsko raznolikost je organizacija, ki se v mednarodnem okolju bori proti širjenju predsodkov, netolerantnosti in sovražnosti v medijih. Spodbuja razumevanje med različnimi skupinami in kulturami ter spodbuja odgovorno medijsko poročanje in raznolikost v medijih. Direktorica inštituta v Londonu Milica Pešić poudarja, da nam okolica nenehno določa našo identiteto, da številni mediji svoje vloge ne opravljajo tako, kot bi morali, da pogosto sami ustvarjajo stereotipe in predsodke.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov