Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi morali biti zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Oblikovanje išče rešitve v naravi.
Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko-gospodarskem modelu. Danes proizvedemo veliko več odpadkov kot izdelkov in za to porabimo veliko energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi korenite spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Oblikovanje je v samem središču krožnega gospodarstva. Ne gre namreč le za oblikovanje zunanje podobe izdelkov v običajnem pomenu te besede. Gre za celostno načrtovanje rabe in vnovične rabe surovin, snovanje izdelkov, da ne bodo nikoli končali na smetišču, ker se jih bo dalo tako ali drugače spet uporabiti. Primer takega pristopa je predstavil Bert van Son iz nizozemskega podjetja Mud Jeans:
Začeli smo s proizvodnjo džinsa iz organskega bombaža in poskrbeli, da so tudi razmere za delo v naši tovarni kot tudi plače delavcev ustrezne. Toda s tem še nismo bili zadovoljni. Hoteli smo poskrbeti, da naši izdelki ne bodo končali na smetišču. Zato smo stranke prosili, naj nam stare izdelke vrnejo. Tega se lotevamo na različne načine. Kavbojke lahko pri nas recimo najamete in zanje plačujete mesečno uporabnino, ponujamo pa tudi popust v višini deset evrov po principu staro za novo. Na tak način si zagotavljamo tudi surovine za naše nove izdelke. Danes že 40 odstotkov materiala zagotovimo z recikliranjem.
Pristopi k bolj krožno zasnovanemu gospodarstvu so različni, vsi pa zahtevajo svež pogled na ustaljene vzorce, kako se nečesa lotimo. Predvsem je potreben širši pogled. Miranda Geusens iz flandrijske javne agencije za ravnanje z odpadki razlaga:
Mislim, da je treba poudariti ekonomski vidik. Naša agencija se ukvarja predvsem z ekološkim oblikovanjem storitev, z recikliranjem in podobno. Toda poleg ekoloških vidikov je nujno imeti pred očmi tudi ekonomske in poiskati rešitve, ki bodo dejansko omogočale ekonomsko preživetje podjetij v krožnem gospodarstvu. Mislim, da sta ta dva vidika prepogosto povsem ločena.
Združevanje različnih vidikov zahteva sodelovanje ljudi iz različnih panog, ki imajo morda povsem različne izkušnje in gledajo na konkretni izziv iz povsem različnih zornih kotov, še poudarja Miranda Geusens.
Moramo se zavedati, da že obstajajo številni primeri dobrih praks. Mi smo recimo pritegnili k sodelovanju podjetja za ravnanje z odpadki in oblikovalce, kajti zaznali smo težave pri recikliranju, ki so izhajale iz same oblikovalske zasnove nekega izdelka. Oblikovalec se pri načrtovanju pač ni ukvarjal s tem, kako se bo njegov izdelek recikliral in kakšne težave lahko tedaj povzročiti njegov dizajn.
Trajnostno oblikovanje tako zahteva izrazito multidisciplinaren pristop, če naj se dejansko zagotovi krožnost v kar največjem možnem obsegu. Čeprav primeri dobrih praks obstajajo, toda temeljev za širši prehod v krožno gospodarstvo za zdaj še nimamo. V okviru projekta Retrace so zato pripravili seznam ključnih izzivov na tem področju, razlaga Marjana Dermelj.
En del se nanaša na zakonodajo. Drugo, kar je ključno, pa je povečanje in poglobitev znanja.
Rešitve za dolgoročno sobivanje in reševanje najrazličnejših izzivov je v naravi vse polno in narava postaja vse bolj neposreden vir navdiha, kako se je mogoče lotiti stvari. Ta vidik je na konferenci predstavila Saskia van den Muijsenberg z inštituta BiomimicryNL.
Model krožnega gospodarstva temelji na nenehnem kroženju in to je ideja, ki prihaja neposredno iz narave. V naravi ni odpadkov, vse neprestano kroži skozi najrazličnejše organizme. Zato lahko iz narave potegnemo številne ideje, kako se lotiti oblikovanja. Narava ima rešitev za vsak oblikovalski problem, naj gre za uravnavanje temperature, optimizacijo distribucije, izkoriščanje energije. Narava ima veliko izkušenj.
Narava zna biti denimo tudi bolj varčna, kot bi si mislili, še dodaja Saskia van den Muijsenberg.
Čudovit primer je pav. Vse te čudovite barve, rumena, zelena, modra, nekaj rjave. Vsem so všeč pavi. Le redki pa vejo, da so pravzaprav pavi le ene barve. Povsem rjavi so. Imajo le eno barvilo. Melanin, tako kot mi. Vse tiste barve vidimo zato, ker so njihova peresa zgrajena iz številnih plasti in odbijajo svetlobo v različnih frekvencah, ki jih mi vidimo kot različne barve. Takšno strukturno barvo danes že skušajo razviti tudi za uporabo v tkaninah. Tako bi se znebili uporabe pogosto škodljivih barvil in koristi bi imela tako podjetja kot tudi narava.
Krožno gospodarstvo že danes podpirajo konkretne ideje, proizvodi in storitve. Toda za uspeh tega koncepta bo ključen obseg, da bo želena transformacija tako gospodarstva kot družbe sploh imela otipljive učinke. Izzivov je še veliko. Trajnostno preoblikovanje družbe je za zdaj naredilo šele prve korake.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi morali biti zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Oblikovanje išče rešitve v naravi.
Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko-gospodarskem modelu. Danes proizvedemo veliko več odpadkov kot izdelkov in za to porabimo veliko energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi korenite spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.
Oblikovanje je v samem središču krožnega gospodarstva. Ne gre namreč le za oblikovanje zunanje podobe izdelkov v običajnem pomenu te besede. Gre za celostno načrtovanje rabe in vnovične rabe surovin, snovanje izdelkov, da ne bodo nikoli končali na smetišču, ker se jih bo dalo tako ali drugače spet uporabiti. Primer takega pristopa je predstavil Bert van Son iz nizozemskega podjetja Mud Jeans:
Začeli smo s proizvodnjo džinsa iz organskega bombaža in poskrbeli, da so tudi razmere za delo v naši tovarni kot tudi plače delavcev ustrezne. Toda s tem še nismo bili zadovoljni. Hoteli smo poskrbeti, da naši izdelki ne bodo končali na smetišču. Zato smo stranke prosili, naj nam stare izdelke vrnejo. Tega se lotevamo na različne načine. Kavbojke lahko pri nas recimo najamete in zanje plačujete mesečno uporabnino, ponujamo pa tudi popust v višini deset evrov po principu staro za novo. Na tak način si zagotavljamo tudi surovine za naše nove izdelke. Danes že 40 odstotkov materiala zagotovimo z recikliranjem.
Pristopi k bolj krožno zasnovanemu gospodarstvu so različni, vsi pa zahtevajo svež pogled na ustaljene vzorce, kako se nečesa lotimo. Predvsem je potreben širši pogled. Miranda Geusens iz flandrijske javne agencije za ravnanje z odpadki razlaga:
Mislim, da je treba poudariti ekonomski vidik. Naša agencija se ukvarja predvsem z ekološkim oblikovanjem storitev, z recikliranjem in podobno. Toda poleg ekoloških vidikov je nujno imeti pred očmi tudi ekonomske in poiskati rešitve, ki bodo dejansko omogočale ekonomsko preživetje podjetij v krožnem gospodarstvu. Mislim, da sta ta dva vidika prepogosto povsem ločena.
Združevanje različnih vidikov zahteva sodelovanje ljudi iz različnih panog, ki imajo morda povsem različne izkušnje in gledajo na konkretni izziv iz povsem različnih zornih kotov, še poudarja Miranda Geusens.
Moramo se zavedati, da že obstajajo številni primeri dobrih praks. Mi smo recimo pritegnili k sodelovanju podjetja za ravnanje z odpadki in oblikovalce, kajti zaznali smo težave pri recikliranju, ki so izhajale iz same oblikovalske zasnove nekega izdelka. Oblikovalec se pri načrtovanju pač ni ukvarjal s tem, kako se bo njegov izdelek recikliral in kakšne težave lahko tedaj povzročiti njegov dizajn.
Trajnostno oblikovanje tako zahteva izrazito multidisciplinaren pristop, če naj se dejansko zagotovi krožnost v kar največjem možnem obsegu. Čeprav primeri dobrih praks obstajajo, toda temeljev za širši prehod v krožno gospodarstvo za zdaj še nimamo. V okviru projekta Retrace so zato pripravili seznam ključnih izzivov na tem področju, razlaga Marjana Dermelj.
En del se nanaša na zakonodajo. Drugo, kar je ključno, pa je povečanje in poglobitev znanja.
Rešitve za dolgoročno sobivanje in reševanje najrazličnejših izzivov je v naravi vse polno in narava postaja vse bolj neposreden vir navdiha, kako se je mogoče lotiti stvari. Ta vidik je na konferenci predstavila Saskia van den Muijsenberg z inštituta BiomimicryNL.
Model krožnega gospodarstva temelji na nenehnem kroženju in to je ideja, ki prihaja neposredno iz narave. V naravi ni odpadkov, vse neprestano kroži skozi najrazličnejše organizme. Zato lahko iz narave potegnemo številne ideje, kako se lotiti oblikovanja. Narava ima rešitev za vsak oblikovalski problem, naj gre za uravnavanje temperature, optimizacijo distribucije, izkoriščanje energije. Narava ima veliko izkušenj.
Narava zna biti denimo tudi bolj varčna, kot bi si mislili, še dodaja Saskia van den Muijsenberg.
Čudovit primer je pav. Vse te čudovite barve, rumena, zelena, modra, nekaj rjave. Vsem so všeč pavi. Le redki pa vejo, da so pravzaprav pavi le ene barve. Povsem rjavi so. Imajo le eno barvilo. Melanin, tako kot mi. Vse tiste barve vidimo zato, ker so njihova peresa zgrajena iz številnih plasti in odbijajo svetlobo v različnih frekvencah, ki jih mi vidimo kot različne barve. Takšno strukturno barvo danes že skušajo razviti tudi za uporabo v tkaninah. Tako bi se znebili uporabe pogosto škodljivih barvil in koristi bi imela tako podjetja kot tudi narava.
Krožno gospodarstvo že danes podpirajo konkretne ideje, proizvodi in storitve. Toda za uspeh tega koncepta bo ključen obseg, da bo želena transformacija tako gospodarstva kot družbe sploh imela otipljive učinke. Izzivov je še veliko. Trajnostno preoblikovanje družbe je za zdaj naredilo šele prve korake.
S poplavami so se na prizadetih območjih začeli kopičiti tudi veliki kupi kosovnih odpadkov. V mnogih občinah po državi so se zato samoorganizirali in vzpostavili posebne točke za te odpadke. Ponekod nastajajo veliki kupi, a na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zagotavljajo, da odvoz v večini primerov trenutno poteka vsaj enkrat dnevno. Ob tem ljudi posebej pozivajo, naj odpadkov, predvsem lesa, ne kurijo sami. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z direktorico Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tanjo Bolte. foto: BoBo/Žiga Živulović jr.
Čeprav je Koroška še vedno območje siren, od tam prihajajo tudi dobre novice. Iz Dravograda sta oglasila Metka Pirc in Gašper Adrinek.
Sredi julija je več krajev v Pomurju prizadel orkanski veter, ki je odnesel strehe z mnogih hiš oziroma javnih objektov, podrl ogromno drevja, spremljajoča toča in nalivi pa so uničili veliko poljščin, sadovnjakov in vinogradov. No, pred dnevi je s svojo shrljivo močjo zagrozila reka Mura. Z vso silo je pritekala iz sosednje Avstrije in v soboto pred večerom predrla varovalni nasip pri Dolnji Bistrici. Vse dni, pa tudi noči je razmere na poplavljenem območju Pomurja spremljala Lidija Kosi, ki pa nam v tokratnem oglašanju pošilja sončne pozdrave.
V živo s terena se je oglašal Rok Valenčič, kjer je reka Završnica spremenila svoj tok.
V času povodnji so se po državi pisale različne zgodbe. Na dan prihajajo tako tudi izjemne zgodbe in pogumna dejanja posameznikov. Med drugim tudi iz zaselka Struge pred Lučami, kjer so morali takoj po divjanju narave preseliti 50 prebivalcev. V vasi Struge imajo trenutno dve strugi Savinje in nobene ceste. V petek zjutraj, ko sonce še ni vzšlo, pa se je začela prava apokalipsa, ki je šokirala številne domačine kakor tudi reševalce. Gorski reševalec GRS Celje Boštjan Pahovnik in reševalec na divjih vodah Franček Strmčnik sta na pomoč priskočila ujetim prebivalcem vasi, ki jih je podivjana Savinja z deročo vodo objela v otok. Razmere so bile kritične in nevarne. Boštjan Pahovnik je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da sta s Frančkom najprej reševala in prebujala prebivalce Luč potem pa sta se nevedoč kaj ju čaka, odpravila proti kraju Struge.
Jure K. Čokl in Blaž Kumše sta se ustavila tudi v Komendi, pred domom starejših občanov SeneCura. Pogovarjala sta se s poslovno direktorico SeneCura, Sando Gavranovič in delovno inštruktorico, Darjo Okleščen.
Poveljnik Civilne zaščite za zahodno Štajersko, Janez Melanšek pravi, da deset gorskih kmetij oskrbujejo s helikopterjem, prioriteta ostajata ureditev cestne povezave Ljubno – Luče in ureditev struge reke Savinje. Iz Okonine v občini Ljubno poročata Aleš Smrekar in Matija Mastnak.
Na Koroški Beli so v minulem vikendu opravili dve evakuaciji. Nevarnost proženja plazu so predvčerajšnjim sicer preklicali, kljub temu pa okoli 2000 prebivalcev še vedno trepeta pred plazino z več kot milijon kubičnih metrov zemlje, skal in peska. Roku Valenčiču so se pred mikrofonom pridružili poveljnik Civilne zaščite Jesenice, Igor Arh in poveljnik gasilcev na Koroški Beli, Blaž Peternel ter igralec, Gregor Čušin.
Jure K. Čokl se je v oglašanju iz Kamnika pogovarjal z vodjo intervencije in predsednikom PGD Kamnik, Jožetom Oblakom, županom občine Kamnik, Matejem Slaparjem in predsednikom gorske reševalne službe Kamnik, Jernejem Leniškom.
Jan Grilc se je v javljanju v živo iz Škofje Loke pogovarjal z dopisnico Aljano Jocif. »V taki nesreči spoznaš prijatelje«, je med drugim povedal tudi Pavle Košir, prebivalec Svete Barbare v dolini Hrastnice, ki je v najhujši noči skrbel še za 92-letno mamo.
Zvezdan Martić, v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija o današnji akciji in pomenu javnega servisa.
Zgornjo Savinjsko dolino, kjer so povodenj in plazovi že odnesli približno 15 hiš, so tokrat zadele 500-letne vode, kažejo prvi izračuni. Da se podobna katastrofa ne bi zgodila septembra, bo najprej nujno treba očistiti in popraviti vodotoke, opozarja hidrolog in gradbeni inženir Rok Fazarinc.
Ponedeljek, 14. avgust, bo predvidoma dela prost dan oziroma dan solidarnosti. Dan bo namenjen vsem, ki želijo pomagati pri odpravi posledic katastrofalne vodne ujme in potrebujejo več prostega časa. Na kakšni osnovi je bila sprejeta ta odločitev vlade in kateri pomisleki se pojavljajo?
S poplavami in razlivanjem rek so mnoge med njimi spremenile svojo strugo. Prav zato bo v prihodnjih tednih poleg sanacije nujen tudi razmislek o preventivnem delovanju – ne le glede širjenja in večanja strug, pač pa tudi glede načrtovanja položaja zdaj poškodovanih in uničenih mostov in cest. O vsem tem se je Rene Markič pogovarjal z nekdanjim profesorjem za hidravliko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Francijem Steinmanom. Foto: BoBo/Borut Živulović ml./MMC
Prevozne poti se zdaj hitro vzpostavljajo tudi do Raven na Koroškem, kar je posebej za bolnike, ki potrebujejo zdravnikovo pomoč najbolj pomembno. Helena Lovinčič se je pogovarjala z vodjo osnovnega zdravstva v zdravstvenem domu Ravne na Koroškem, Zdenko Koželj Rekanovič.
Skoraj 15 tisoč ljudi je že ponudilo pomoč prizadetim v poplavah, pa še ni minilo niti 24 ur od začetka njenega delovanja.
Katastrofalne poplave v Sloveniji so prizadele tudi najbolj ranljive skupine, med katerimi so tudi slepi in slabovidni. Marsikje je deroča voda povsem spremenila njihova domača okolja, zato se soočajo z velikimi težavami pri orientaciji. Pomoč skrbnikov, psov vodnikov, svojcev, prijateljev in prostovoljcev je zato neprecenljiva. Kot poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl je v kriznih razmerah ključna komunikacija, pomembno vlogo pri informiranju slepih in slabovidnih pa ima tudi radio. S predsednikom krovne organizacije društev slepih in slabovidnih se je pogovarjal Rok Valenčič.
Razmere po katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini so še vedno zelo resne. Zdaj največ težav povzročajo plazovi, ki ogrožajo številne hiše. V občini Luče se je narava najbolj znesla nad zaselkom Struge; od tam so evakuirali vseh 50 prebivalcev, med njimi tudi Jožeta Vaudija ter Urško Orešnik in njeno mamo Terezijo Zamernik.
Smo na vrhuncu turistične sezone, letos je Sloveniji po nekaj slabših letih zaradi epidemije koronavirusa kazalo zelo dobro, potem pa so se zgodile poplave … Te so seveda vplivale tudi na turizem, ta je zelo občutljiva gospodarska panoga, je pa za Slovenijo zelo pomembna. In čeprav je bila glavna skrb zdaj v prvih dneh posvečena reševanju lokalnega prebivalstva in njihovega premoženja, so pomoč potrebovali tudi številni turisti, ki so bili v preteklih dneh v Sloveniji. Poročali smo o evakuacijah turistov iz kampov, mnogi so se odločili predčasno zapustiti Slovenijo. Prav tako se na številnih spletnih forumih in družbenih omrežjih pojavljajo vprašanja tistih, ki so nameravali Slovenijo obiskati v naslednjih dneh, pa zdaj ne vedo, ali priti ali raje odpovedati potovanje. In tistih, ki so že v Sloveniji, pa iščejo zanimive kraje, ki v poplavah niso bili prizadeti in jih lahko obiščejo … Kakorkoli, razmere pri nas so in še bodo vplivale tudi na turizem, zato je Andreja Čokl poklicala Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Njen direktor Fedja Pobegajlo pravi, da podatke o razmerah še zbirajo, a vpliv poplav na slovenski turizem bo nedvomno precejšen.
V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.
Neveljaven email naslov