Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trajnostno oblikovanje bo tlakovalo pot krožnemu gospodarstvu

27.03.2018

Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. 

Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi morali biti zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Oblikovanje išče rešitve v naravi.

Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko-gospodarskem modelu. Danes proizvedemo veliko več odpadkov kot izdelkov in za to porabimo veliko energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi korenite spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Oblikovanje je v samem središču krožnega gospodarstva. Ne gre namreč le za oblikovanje zunanje podobe izdelkov v običajnem pomenu te besede. Gre za celostno načrtovanje rabe in vnovične rabe surovin, snovanje izdelkov, da ne bodo nikoli končali na smetišču, ker se jih bo dalo tako ali drugače spet uporabiti. Primer takega pristopa je predstavil Bert van Son iz nizozemskega podjetja Mud Jeans:

Začeli smo s proizvodnjo džinsa iz organskega bombaža in poskrbeli, da so tudi razmere za delo v naši tovarni kot tudi plače delavcev ustrezne. Toda s tem še nismo bili zadovoljni. Hoteli smo poskrbeti, da naši izdelki ne bodo končali na smetišču. Zato smo stranke prosili, naj nam stare izdelke vrnejo. Tega se lotevamo na različne načine. Kavbojke lahko pri nas recimo najamete in zanje plačujete mesečno uporabnino, ponujamo pa tudi popust v višini deset evrov po principu staro za novo. Na tak način si zagotavljamo tudi surovine za naše nove izdelke. Danes že 40 odstotkov materiala zagotovimo z recikliranjem.

Pristopi k bolj krožno zasnovanemu gospodarstvu so različni, vsi pa zahtevajo svež pogled na ustaljene vzorce, kako se nečesa lotimo. Predvsem je potreben širši pogled. Miranda Geusens iz flandrijske javne agencije za ravnanje z odpadki razlaga:

Mislim, da je treba poudariti ekonomski vidik. Naša agencija se ukvarja predvsem z ekološkim oblikovanjem storitev, z recikliranjem in podobno. Toda poleg ekoloških vidikov je nujno imeti pred očmi tudi ekonomske in poiskati rešitve, ki bodo dejansko omogočale ekonomsko preživetje podjetij v krožnem gospodarstvu. Mislim, da sta ta dva vidika prepogosto povsem ločena.

Združevanje različnih vidikov zahteva sodelovanje ljudi iz različnih panog, ki imajo morda povsem različne izkušnje in gledajo na konkretni izziv iz povsem različnih zornih kotov, še poudarja Miranda Geusens.

Moramo se zavedati, da že obstajajo številni primeri dobrih praks. Mi smo recimo pritegnili k sodelovanju podjetja za ravnanje z odpadki in oblikovalce, kajti zaznali smo težave pri recikliranju, ki so izhajale iz same oblikovalske zasnove nekega izdelka. Oblikovalec se pri načrtovanju pač ni ukvarjal s tem, kako se bo njegov izdelek recikliral in kakšne težave lahko tedaj povzročiti njegov dizajn.

Trajnostno oblikovanje tako zahteva izrazito multidisciplinaren pristop, če naj se dejansko zagotovi krožnost v kar največjem možnem obsegu. Čeprav primeri dobrih praks obstajajo, toda temeljev za širši prehod v krožno gospodarstvo za zdaj še nimamo. V okviru projekta Retrace so zato pripravili seznam ključnih izzivov na tem področju, razlaga Marjana Dermelj.

En del se nanaša na zakonodajo. Drugo, kar je ključno, pa je povečanje in poglobitev znanja.

Rešitve za dolgoročno sobivanje in reševanje najrazličnejših izzivov je v naravi vse polno in narava postaja vse bolj neposreden vir navdiha, kako se je mogoče lotiti stvari. Ta vidik je na konferenci predstavila Saskia van den Muijsenberg z inštituta BiomimicryNL.

Model krožnega gospodarstva temelji na nenehnem kroženju in to je ideja, ki prihaja neposredno iz narave. V naravi ni odpadkov, vse neprestano kroži skozi najrazličnejše organizme. Zato lahko iz narave potegnemo številne ideje, kako se lotiti oblikovanja. Narava ima rešitev za vsak oblikovalski problem, naj gre za uravnavanje temperature, optimizacijo distribucije, izkoriščanje energije. Narava ima veliko izkušenj.

Narava zna biti denimo tudi bolj varčna, kot bi si mislili, še dodaja Saskia van den Muijsenberg.

Čudovit primer je pav. Vse te čudovite barve, rumena, zelena, modra, nekaj rjave. Vsem so všeč pavi. Le redki pa vejo, da so pravzaprav pavi le ene barve. Povsem rjavi so. Imajo le eno barvilo. Melanin, tako kot mi. Vse tiste barve vidimo zato, ker so njihova peresa zgrajena iz številnih plasti in odbijajo svetlobo v različnih frekvencah, ki jih mi vidimo kot različne barve. Takšno strukturno barvo danes že skušajo razviti tudi za uporabo v tkaninah. Tako bi se znebili uporabe pogosto škodljivih barvil in koristi bi imela tako podjetja kot tudi narava.

Krožno gospodarstvo že danes podpirajo konkretne ideje, proizvodi in storitve. Toda za uspeh tega koncepta bo ključen obseg, da bo želena transformacija tako gospodarstva kot družbe sploh imela otipljive učinke. Izzivov je še veliko. Trajnostno preoblikovanje družbe je za zdaj naredilo šele prve korake.


Aktualna tema

4527 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Trajnostno oblikovanje bo tlakovalo pot krožnemu gospodarstvu

27.03.2018

Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko gospodarskem modelu. Danes proizvedemo mnogo več odpadkov, kot izdelkov, in za to porabimo ogromno energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na ponovno rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi globoke spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. 

Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi morali biti zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Oblikovanje išče rešitve v naravi.

Neskončna gospodarska rast na planetu, ki ima omejeno količino surovin, ni mogoča. Vsaj ne v zdajšnjem ekonomsko-gospodarskem modelu. Danes proizvedemo veliko več odpadkov kot izdelkov in za to porabimo veliko energije. Škodljive posledice so vidne vsepovsod. V zadnjih letih se kot alternativni model vse bolj izpostavlja krožno gospodarstvo. V idealni končni različici krožno gospodarstvo ne bi več potrebovalo primarnih surovin, niti ne bi več proizvajalo smeti. Vsi izdelki in njihovi sestavni deli bi bili namreč že zasnovani z mislijo na vnovično rabo in predelavo. Toda za uspeh krožnega gospodarstva so nujne tudi korenite spremembe tako v proizvodnih kot v potrošniških vzorcih. Tem izzivom se je posvetila konferenca z naslovom Trajnostno oblikovanje za prehod v krožno gospodarstvo, ki sta ga v okviru projekta Retrace pripravila vladna Služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in Center za kreativnost Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Oblikovanje je v samem središču krožnega gospodarstva. Ne gre namreč le za oblikovanje zunanje podobe izdelkov v običajnem pomenu te besede. Gre za celostno načrtovanje rabe in vnovične rabe surovin, snovanje izdelkov, da ne bodo nikoli končali na smetišču, ker se jih bo dalo tako ali drugače spet uporabiti. Primer takega pristopa je predstavil Bert van Son iz nizozemskega podjetja Mud Jeans:

Začeli smo s proizvodnjo džinsa iz organskega bombaža in poskrbeli, da so tudi razmere za delo v naši tovarni kot tudi plače delavcev ustrezne. Toda s tem še nismo bili zadovoljni. Hoteli smo poskrbeti, da naši izdelki ne bodo končali na smetišču. Zato smo stranke prosili, naj nam stare izdelke vrnejo. Tega se lotevamo na različne načine. Kavbojke lahko pri nas recimo najamete in zanje plačujete mesečno uporabnino, ponujamo pa tudi popust v višini deset evrov po principu staro za novo. Na tak način si zagotavljamo tudi surovine za naše nove izdelke. Danes že 40 odstotkov materiala zagotovimo z recikliranjem.

Pristopi k bolj krožno zasnovanemu gospodarstvu so različni, vsi pa zahtevajo svež pogled na ustaljene vzorce, kako se nečesa lotimo. Predvsem je potreben širši pogled. Miranda Geusens iz flandrijske javne agencije za ravnanje z odpadki razlaga:

Mislim, da je treba poudariti ekonomski vidik. Naša agencija se ukvarja predvsem z ekološkim oblikovanjem storitev, z recikliranjem in podobno. Toda poleg ekoloških vidikov je nujno imeti pred očmi tudi ekonomske in poiskati rešitve, ki bodo dejansko omogočale ekonomsko preživetje podjetij v krožnem gospodarstvu. Mislim, da sta ta dva vidika prepogosto povsem ločena.

Združevanje različnih vidikov zahteva sodelovanje ljudi iz različnih panog, ki imajo morda povsem različne izkušnje in gledajo na konkretni izziv iz povsem različnih zornih kotov, še poudarja Miranda Geusens.

Moramo se zavedati, da že obstajajo številni primeri dobrih praks. Mi smo recimo pritegnili k sodelovanju podjetja za ravnanje z odpadki in oblikovalce, kajti zaznali smo težave pri recikliranju, ki so izhajale iz same oblikovalske zasnove nekega izdelka. Oblikovalec se pri načrtovanju pač ni ukvarjal s tem, kako se bo njegov izdelek recikliral in kakšne težave lahko tedaj povzročiti njegov dizajn.

Trajnostno oblikovanje tako zahteva izrazito multidisciplinaren pristop, če naj se dejansko zagotovi krožnost v kar največjem možnem obsegu. Čeprav primeri dobrih praks obstajajo, toda temeljev za širši prehod v krožno gospodarstvo za zdaj še nimamo. V okviru projekta Retrace so zato pripravili seznam ključnih izzivov na tem področju, razlaga Marjana Dermelj.

En del se nanaša na zakonodajo. Drugo, kar je ključno, pa je povečanje in poglobitev znanja.

Rešitve za dolgoročno sobivanje in reševanje najrazličnejših izzivov je v naravi vse polno in narava postaja vse bolj neposreden vir navdiha, kako se je mogoče lotiti stvari. Ta vidik je na konferenci predstavila Saskia van den Muijsenberg z inštituta BiomimicryNL.

Model krožnega gospodarstva temelji na nenehnem kroženju in to je ideja, ki prihaja neposredno iz narave. V naravi ni odpadkov, vse neprestano kroži skozi najrazličnejše organizme. Zato lahko iz narave potegnemo številne ideje, kako se lotiti oblikovanja. Narava ima rešitev za vsak oblikovalski problem, naj gre za uravnavanje temperature, optimizacijo distribucije, izkoriščanje energije. Narava ima veliko izkušenj.

Narava zna biti denimo tudi bolj varčna, kot bi si mislili, še dodaja Saskia van den Muijsenberg.

Čudovit primer je pav. Vse te čudovite barve, rumena, zelena, modra, nekaj rjave. Vsem so všeč pavi. Le redki pa vejo, da so pravzaprav pavi le ene barve. Povsem rjavi so. Imajo le eno barvilo. Melanin, tako kot mi. Vse tiste barve vidimo zato, ker so njihova peresa zgrajena iz številnih plasti in odbijajo svetlobo v različnih frekvencah, ki jih mi vidimo kot različne barve. Takšno strukturno barvo danes že skušajo razviti tudi za uporabo v tkaninah. Tako bi se znebili uporabe pogosto škodljivih barvil in koristi bi imela tako podjetja kot tudi narava.

Krožno gospodarstvo že danes podpirajo konkretne ideje, proizvodi in storitve. Toda za uspeh tega koncepta bo ključen obseg, da bo želena transformacija tako gospodarstva kot družbe sploh imela otipljive učinke. Izzivov je še veliko. Trajnostno preoblikovanje družbe je za zdaj naredilo šele prve korake.


19.10.2022

Trg vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


18.10.2022

60 let Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja

Danes ob 18.00 bo v Kongresnem centru Brdo pri Kranju slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja. Zveza je bila ustanovljena z namenom, da se ustvari ugodno okolje za razvoj športa invalidov v Sloveniji, za vključevanje oseb z invalidnostjo v športne aktivnosti ter za razvoj množičnega in vrhunskega športa invalidov. Ob tej priložnosti je Petra Medved povabila pred mikrofon predsednika Zveze za šport invalidov Slovenije - Slovenskega paralimpijskega komiteja Damijana Lazarja.


14.10.2022

Zahtevnost posvojitve in statistika obračata argumente nasprotnikov sprememb družinskega zakonika na glavo

Spremenjen družinski zakonik istospolnim parom omogoča sklepanje zakonskih zvez in jim dopušča možnost, da posvojijo otroka pod enakimi pogoji kot raznospolni pari. V tem tednu pa so nasprotniki sprememb v državni zbor vložili pobudo za začetek zbiranja podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, državni svet pa je izglasoval veto na novelo družinskega zakonika. Podporniki zakona pravijo, da nasprotniki uporabljajo diskurz zastraševanja, pri katerem ne gre za zaščito otrok in še, da že posvojitvena statistika negira njihove argumente. V Sloveniji namreč izvedemo le med 40 in 50 posvojitev letno.


14.10.2022

Mednarodni dan bele palice 2022

Jutri zaznamujemo mednarodni dan bele palice. Bela palica je med polnočutnimi ljudmi vse bolj prepoznana kot simbol, da pred njimi stoji slep človek, slepim pa pomaga pri neodvisnem, samostojnem in varnem življenju. Ob tej priložnosti bodo jutri pri Združenju prijateljev slepih Slovenije v Celju pripravili že 18. mednarodno srečanje slepih in slabovidnih pesnikov in pisateljev Biseri Savinje, na Kongresnem trgu v Ljubljani pa si lahko ogledate razstavo Ustvarjalci sprememb, ki mimoidoče seznanja s pomembnimi dosežki slepih in slabovidnih. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Mateja Žnuderla, ki je v pogovoru opozoril na vrsto odprtih vprašanj, s katerimi se srečujejo slepi in slabovidni v vsakdanjem življenju.


13.10.2022

Enakost med starši dobrodejno vpliva na zdravje otrok

Islandija velja za državo, kjer je stopnja enakosti največja na svetu. Zaradi enakosti so, tako kažejo številne raziskave, prebivalke in prebivalci Islandije eni izmed najsrečnejših ljudi na svetu. Vsako leto pa islandska vlada sprejme na desetine zakonov, ki pripomorejo k še večji enakosti. Eden izmed takšnih zakonov je islandskim očetom omogočil, da lahko po rojstvu otroka ostanejo doma in skrbijo za dojenčka v enakem obsegu kot ženske. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z raziskovalko družinskih politik na Univerzi na Islandiji dr. Ásdís A?albjörg Arnalds.


13.10.2022

Brina - ples v škornjih

Podobe partizanke Brine, ki v vojaških hlačah in škornjih pleše na mitingu po prisegi bork in borcev Rabske brigade 23. septembra 1943 so ene izmed najbolj ikoničnih fotografij legendarne plesalke in koreografinje Marte Paulin. Njeno življenje je zdaj kronološko popisano v knjigi Samo en ples, ki jo je napisala njena hči Malina Schmidt Snoj. Na predstavitvi knjige je bil Miha Žorž.


12.10.2022

Želja po delu in zaslužku včasih dobi tudi žalostni preobrat

Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.


11.10.2022

"31 milijonov deklic na svetu ne obiskuje osnovne šole"

Danes obeležujemo mednarodni dan deklic, ki letos poteka pod sloganom »Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost«. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri naslavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in žensk po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, v nekaterih državah beležijo porast otroških porok in spolnega nasilja, zaskrbljujoč pa je tudi položaj deklet v Ukrajini in v Iranu. Novinarka Tita Mayer se je o položaju deklic pogovarjala z direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.


09.10.2022

Kuharska mojstrica Ana Roš: Ko imaš okoli sebe genialne ljudi, poskrbi zanje. In ko potrebujejo spremembo, jim jo ponudi.

Za chefinjo Ano Roš je produktivno leto. Potem ko je v sodelovanju s slovenskim trgovcem odprla trgovinico sredi prestolnice, so se v petek odprla še vrata pekarne Ana. Kuharska mojstrica ne počiva, čaka jo še nekaj projektov. Predvsem pa se v novi pekarni lahko ustvarjalno izražata mlada pekovska mojstra Nataša Đurič in Anže Kranjec. Več v prispevku Tine Lamovšek.


07.10.2022

Moja brazgotina, moje življenje

Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov


06.10.2022

Antirasizem je feministična politika

V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.


06.10.2022

Rimski simpozij o doseganju miru v Ukrajini na slovensko pobudo

Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.


06.10.2022

Svetovni dan cerebralne paralize

Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.


Stran 51 od 227
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov