Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenija še ne bo izgnala ruskih diplomatov

27.03.2018

Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. O tem, kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija, se je Špela Novak pogovarjala s politologom doktorjem Boštjanom Udovičem, obramboslovcem doktorjem Klemenom Grošljem in komentatorjem časnika Delo Janezom Markešem.

Je takšen ukrep primeren ali bi se morala Slovenija pridružiti drugim državam, ki so se odločile za izgon ruskih diplomatov?

Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. Kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija? Odgovarjajo politolog doktor Boštjan Udovič, obramboslovec doktor Klemen Grošelj in komentator časnika Delo Janez Markeš.

Usklajena akcija zahodnih držav po besedah doktorja Klemena Grošlja pomeni prikaz njihove enotnosti in jasno sporočilo Rusiji, ki na to ni bila pripravljena.

“Slovenija bi morala premisliti o svoji poziciji in sprejeti ukrepe, s katerimi bi jasno pokazala pripadnost zahodnim idealom.”

Glede ruskih protiukrepov, ki bi lahko prizadeli tudi slovenske gospodarske interese, je doktor Grošelj povedal, da je še vprašanje, ali jih bo Rusija sprejela.

“Treba pa se je zavedati, da odnosi med Zahodom in Rusijo vstopajo v obdobje, ko so bolj kot gospodarski v ospredju politični in varnostni interesi. Odločitev je težka, a Slovenija mora slediti svojim strateškim, vitalnim interesom, in ti so zagotovo v kontekstu Zahodne Evrope.”

Doktor Boštjan Udovič s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede pa meni, da je Evropska unija z izgonom ruskih diplomatov naredila napako in Slovenija je ravnala prav, da tem ukrepom ni sledila. Rusija bo, kot napoveduje, odgovorila z isto mero, lahko bodo sledili tudi gospodarski ukrepi.

“V diplomaciji je zelo pomembno stvari narediti premišljeno, saj so posledice lahko zelo dolgoročne. Odnosi med Evropsko unijo in Rusijo so se s tem korakom radikalno poslabšali.”

Komentator časnika Delo Janez Markeš je med razlogi za to, da Slovenija ukrepov proti Rusiji ni sprejela, navedel predvolilno obdobje, v katerem nihče noče prevzemati politične odgovornosti, in gospodarske interese naše države.

“Če drži, da obstajajo nedvoumni dokazi za rusko vpletenost v zastrupitev agenta Skripala in njegove hčere, potem ti ukrepi proti Rusiji niso bili prav nič prenagljeni. Težava je, da teh dokazov ne poznamo.”


Aktualna tema

4431 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Slovenija še ne bo izgnala ruskih diplomatov

27.03.2018

Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. O tem, kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija, se je Špela Novak pogovarjala s politologom doktorjem Boštjanom Udovičem, obramboslovcem doktorjem Klemenom Grošljem in komentatorjem časnika Delo Janezom Markešem.

Je takšen ukrep primeren ali bi se morala Slovenija pridružiti drugim državam, ki so se odločile za izgon ruskih diplomatov?

Slovenija se za zdaj ni odločila za izgon ruskih diplomatov. Kot je včeraj povedal zunanji minister Karl Erjavec, je treba najprej ugotoviti, kakšno je pravo ozadje zastrupitve agenta Skripala. Vlada naj bi o ukrepih razpravljala jutri, predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat pa je napovedal, da bo za prihodnji teden na to temo sklical sejo odbora. Kot je pojasnil, namreč Slovenija ta čas nima vlade s polnimi pooblastili, po zakonu o zunanjih zadevah pa zunanjo politiko usmerja državni zbor. Kaj pomeni izgon in ali bi se morala za ta korak odločiti tudi Slovenija? Odgovarjajo politolog doktor Boštjan Udovič, obramboslovec doktor Klemen Grošelj in komentator časnika Delo Janez Markeš.

Usklajena akcija zahodnih držav po besedah doktorja Klemena Grošlja pomeni prikaz njihove enotnosti in jasno sporočilo Rusiji, ki na to ni bila pripravljena.

“Slovenija bi morala premisliti o svoji poziciji in sprejeti ukrepe, s katerimi bi jasno pokazala pripadnost zahodnim idealom.”

Glede ruskih protiukrepov, ki bi lahko prizadeli tudi slovenske gospodarske interese, je doktor Grošelj povedal, da je še vprašanje, ali jih bo Rusija sprejela.

“Treba pa se je zavedati, da odnosi med Zahodom in Rusijo vstopajo v obdobje, ko so bolj kot gospodarski v ospredju politični in varnostni interesi. Odločitev je težka, a Slovenija mora slediti svojim strateškim, vitalnim interesom, in ti so zagotovo v kontekstu Zahodne Evrope.”

Doktor Boštjan Udovič s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede pa meni, da je Evropska unija z izgonom ruskih diplomatov naredila napako in Slovenija je ravnala prav, da tem ukrepom ni sledila. Rusija bo, kot napoveduje, odgovorila z isto mero, lahko bodo sledili tudi gospodarski ukrepi.

“V diplomaciji je zelo pomembno stvari narediti premišljeno, saj so posledice lahko zelo dolgoročne. Odnosi med Evropsko unijo in Rusijo so se s tem korakom radikalno poslabšali.”

Komentator časnika Delo Janez Markeš je med razlogi za to, da Slovenija ukrepov proti Rusiji ni sprejela, navedel predvolilno obdobje, v katerem nihče noče prevzemati politične odgovornosti, in gospodarske interese naše države.

“Če drži, da obstajajo nedvoumni dokazi za rusko vpletenost v zastrupitev agenta Skripala in njegove hčere, potem ti ukrepi proti Rusiji niso bili prav nič prenagljeni. Težava je, da teh dokazov ne poznamo.”


07.10.2022

Moja brazgotina, moje življenje

Fotografska razstava, ki poziva k opredeljevanju do darovanja organov


06.10.2022

Antirasizem je feministična politika

V Ljubljani se začenja festival Mesto žensk. Rdeča nit 28. festivala sodobnih umetnosti je umetniško raziskovanje rasizma in ekonomskega izkoriščanja, s poudarkom na kolonizaciji jugovzhodne Evrope. Festival napoveduje Miha Žorž.


06.10.2022

Rimski simpozij o doseganju miru v Ukrajini na slovensko pobudo

Papež Frančišek in uradni Vatikan sta v mesecih od začetka vojne v Ukrajini obelodanila že okoli 90 mirovniških izjav in pobud. Ne čudi torej, da o poteh za doseganje miru prav v Rimu razpravljajo tudi filozofi in religiologi z različnih univerz sveta. Zato pa prijetno preseneča, da so simpozij, ki se včeraj in danes odvija na rimskem kampusu Avstralske katoliške univerze, priredili na slovensko pobudo. Podrobneje naš dopisnik Janko Petrovec.


06.10.2022

Svetovni dan cerebralne paralize

Danes je svetovni dan cerebralne paralize, zato vas Zveza Sonček vabi, da se jim pridružite na ulicah in trgih slovenskih mest, ali pa obiščete Centre Sonček po Sloveniji, saj so odprli svoja vrata in pripravili številne dejavnosti. Cerebralna paraliza je najpogostejša telesna okvara v otroštvu. Je posledica poškodbe razvijajočih se možganov v času nosečnosti, poroda ali v prvih dveh letih življenja. Letos svetovni dan poteka pod geslom »Milijon razlogov«. Namen svetovnega gibanja je ozaveščanje o cerebralni paralizi in podpora tem ljudem v skupnosti na način, da lahko razvijajo in izražajo svoje sposobnosti in zmožnosti, ki jih imajo. Petra Medved se je ob tej priložnosti pogovarjala z direktorjem Zveze Sonček Iztokom Suhadolnikom in uporabnico Varstveno-delovnega centra Sonček Urško Jurman.


05.10.2022

"Najbolj uživam, ko vidim, da v nekem dijaku prižgem iskrico zanimanja."

Slovenske šole so pred dobrim mesecem odprle svoja vrata za okrog 270.000 učencev in dijakov. Njihovo število v zadnjih letih narašča zaradi večjih generacij otrok, učiteljev pa vse bolj primanjkuje. Bilo naj bi jih več kot tisoč premalo, še posebej kritična so področja matematike, fizike in računalništva. Tudi na to je dobro opozoriti ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev. Ampak ostanimo pri pozitivnih plateh: učiteljski poklic je lahko zelo lep, kar nam je iz prve roke povedal krajinski arhitekt dr. Rock Finale, ki pa je svoje prave poslanstvo našel kot srednješolski učitelj.


04.10.2022

Kvantna prepletenost – temelj kvantnih računalnikov

Nobelova nagrada za fiziko gre v roke Francoza Alaina Aspecta, Američana Johna Clauserja in Avstrijca Antona Zeilingerja za prelomne eksperimente na področju kvantne prepletenosti.


04.10.2022

Primeri inšpektorja Vrenka tudi kot radijska igra

Na Prvem radijskem programu lahko drevi ob 21-ih in 5 minut prisluhnete prvi od štirih epizod igrane kriminalne nanizanke "Primeri inšpektorja Vrenka". V prvi epizodi z naslovom »Olje na balkonu« višji inšpektor Martin Vrenko rešuje primer umora zdravnika, v katerega naj bi bila vpletena skrivnostna ženska v rdeči obleki. Preostale tri epizode bomo predvajali ob torkovih večerih do 25-ega oktobra. V zahtevnem projektu igranega programa Radia Slovenija je sodelovalo več kot 25 dramskih igralk in igralcev, pod režijo sta se podpisala Ana Krauthaker in Klemen Markovčič.


03.10.2022

Zasuk na bolje

Ustanovljen je sindikat za ustvarjalnost in kulturo - ZASUK. Ta združuje delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci in izvajalke javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij ter jih povezujejo izkoriščanje ali neplačevanje dela, socialna in finančna negotovost. Svoje načrte za prvo leto delovanja so strnili v dve točki. Prva je izgradnja močnega in demokratičnega sindikata, druga pa reševanje problema izkoriščevalskega odnosa javnih zavodov in zasebnih podjetij, s katerimi sodelujejo delavke in delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Miha Žorž se je pogovarjal z dvema koordinatorkama kolektivnega vodstva, Mojco Senegačnik in Marijo Sirk.


03.10.2022

Kar do štiri odstotke genov si delimo z neandertalci

Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino je švedski genetik


02.10.2022

Novi direktor Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji: »Ponudbo med obema državama lahko predstavimo na način, kot da je vse en izlet.«

Hrvaška je – sploh poleti – priljubljena destinacija za slovenske goste, še posebej nekje ob morju, česar se zavedajo tudi na predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji. A kot pravi novi direktor Bruno Bonifačič, želijo nam in drugim turistom ponuditi še drugačno izkustvo hrvaškega turizma, predvsem bi turistične tokove rade preusmerili v notranjost. Več pa v pogovoru s Tino Lamovšek.


30.09.2022

Zasebna investitorka v Kotljah prenovila Rimski vrelec

V Avstraliji živeča Korošica, ki izdeluje eksplozivo za rudnike, je kupila nekdaj največji turistični biser Koroške Rimski vrelec in uredila fontano z zdravilno 'Hotuljsko slatino'.


30.09.2022

Knjižica Črjanska košta - da stari recepti ne bodo pozabljeni

Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Slavica Simetinger nam je predstavila nekaj tradicionalnih koroških jedi in knjižico Črjanska košta, v kateri so zbrali recepte zanje.


30.09.2022

Leta 1922 so domoljubni Libeličani obrnili tok zgodovine

Pred stoletjem je majhni koroški vasici Libeliče povsem na meji z Avstrijo uspelo nepredstavljivo. Z uporom so uspeli prestaviti državne meje, ki so jih začrtale takratne velesile in se vrniti k matičnemu narodu. Na znamenitem Koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 so bile Libeliče priključene Avstriji. Kar dve leti pa so si domačini prizadevali, da bi se vrnili k matični domovini. Njihov uspeh je postal simbol narodne zavesti, upora in zmage. Vrhunec praznovanj ob 100-letnici bo to nedeljo v Libeličah.


30.09.2022

Črna na Koroškem gradi svojo turistično prepoznavnost

Petkov program Prvega je preplet koroških legend, koroške glasbe, koroških vonjev in okusov ter pogovorov o temah, ki jih v Črni na Koroškem ni moč spregledati. Začeli smo ga s pogovorom z županjo Romano Lesjak in predsednikom tukajšnjega turističnega društva Janijem Hercogom, med njim pa nas je presenetil celo kralj Matjaž!


29.09.2022

Maruša Bradač: »Zdaj gledamo nastanek zvezd na samem začetku časa«

Odkar je poleti začel z resnim znanstvenim delom, Vesoljski teleskop Jamesa Webba navdušuje z bogastvom podatkov in podrobnimi ter tudi čudovitimi fotografijami. Več kot očitno je, da prinaša res številna nova spoznanja o vesolju, nove uvide. Med svežimi odkritji je tudi galaksija s svetlikajočimi se najstarejšimi zvezdnimi kopicami v vesolju, ki jo je odkrila mednarodna skupina raziskovalcev, pri kateri sodeluje tudi naša astrofizičarka prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Opis slike: Raziskovalci so preučili galaksijo Sparkler v Webbovem prvem globokem polju in s pomočjo teleskopa JWST za pet svetlikajočih se objektov okrog galaksije ugotovili, da so kroglaste kopice. Avtorji fotografije: Lamiya Mowla s slikami avtorjev; NASA, ESA, CSA, STScI; Mowla, Iyer in sod. 2022


29.09.2022

Ali vas zanima poklic znanstvenice in znanstvenika?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


29.09.2022

Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev v družbi Hiše eksperimentov

Tudi letos poteka v Sloveniji projekt Evropska noč raziskovalk in raziskovalcev, ki ga koordinirata dva konzorcija. Projekt Noč ima svojo moč! z akronimom NOČMOČ, ki ga koordinira Ustanova Hiša eksperimentov in izvaja konzorcij partnerjev Institut »Jožef Stefan«, Kemijski inštitut, Tehniški muzej Slovenije, Geološki zavod Slovenije in Botanični vrt Univerze v Ljubljani ter skoraj 60 pridruženih partnerjev in podpornikov projekta. projekt Humanistika, to si ti! s sloganom Človek, žival, ki ga koordinira Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani in vključuje še deset fakultet in dve akademiji Univerze v Ljubljani, Inštitut za novejšo zgodovino, Pedagoški inštitut ter druge partnerje. Informacije na https://www.nocmoc.eu/.


28.09.2022

Zdaj je pravi čas za slovenski film

Kulturni resor bo z rebalansom proračuna prejel 1,4 milijona evrov manj sredstev kot je bilo predvideno. Po rekordno visokem proračunu je to korak nazaj, opozarjajo v kulturnem sektorju. Področje filma in širše avdiovizualne produkcije, ki je v času epidemije potegnilo enega krajših koncev, še vedno čaka na primerno financiranje nacionalnih filmskih programov. Miha Žorž se je pogovarjal z večkrat nagrajenim režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, ki je hkrati tudi predsednik Društva slovenskih režiserjev in režiserk. Njegov zadnji film Orkester je slovenski kandidat za mednarodnega oskarja.


27.09.2022

Najdi.se

Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, so Zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline, skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovenskim centrom za raziskovanje samomora, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, razvili novo digitalno orodje Najdi.se. Na njem lahko mladi najdejo odgovor na vprašanje, kaj se mi dogaja? Kot pove že ime spletišča, pa mladi tam ne najdejo le odgovora, temveč tudi sebega sebe. V okviru Najdi.se delujejo Samo Iskalnik, profil na Instagramu dusozlom, ki ga upravljajo diplomantke psihologije, na osnovnih in srednjih šolah pa se izvajajo delavnice, na katerih pogovor o duševnih stiskah in izkušnjah odpreta poškodovanec na invalidskem vozičku in znani slovenski športnik ali športnica.


27.09.2022

Stavko zaposlenih na RTV zaokrožil protest

V okviru 24-urne stavke Koordinacije novinarskih sindikatov RTV so sinoči na ljubljanskem Trgu republike pripravili protest. Stavkajoči in njihovi podporniki so opozarjali na nadaljnje poslabševanje razmer v javnem zavodu, predvsem na Televiziji Slovenija in v Multimedijskem centru.


Stran 47 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov