Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem
Že nekaj let zapored je v Rimu ob začetku vseh večjih praznikov zelo napeto. Po zimskem zatišju so mesto znova napolnili turisti in romarji – zlasti v petek, za papežev križev pot v Koloseju, in včerajšnjo mašo na trgu svetega Petra, ko se je tam zbralo vsaj 80 tisoč ljudi.
Varnostne razmere so bile zaostrene, pregledi pa morda najstrožji doslej. V nedeljo zjutraj je bilo v širši okolici Vatikana zaprtih veliko cest, večina romarjev pa je morala skozi tri zaporedne nadzorne točke, kjer so jih pregledovali z detektorji kovin. Za varnost in nadzor je skrbelo okoli 10 tisoč policistov in vojakov, med katerimi so bili tudi pripadniki posebnih protiterorističnih enot. Veliko jih je bilo tudi v civilu, pomešanih med romarje na trgu.
Policisti v civilu so okoli Vatikana in večjih rimskih znamenitosti že kar običajni in marsikdo verjame, da so za ohranjanje varnosti oni mnogi pomembnejši kot mnogo bolj opazni vojaki z brzostrelkami na prsih, ki zbujajo nelagodje tistih, ki so v Rimu prvič, medtem ko so se Rimljani v zadnjih letih nanje že čisto navadili.
Janko Petrovec je pred dnevi v kraju Molfetta v Apuliji spoznal zanimiv in hkrati resen okoljski problem. Večina tamkajšnjih ribičev kočari. To pomeni, da ribiške mreže zajamejo vse, kar plava v metrih nad morskim dnom. Tu pa se hranijo tudi velike morske želve, ki jih ribiči zajamejo v svoje mreže. Ribiči jih ne marajo, ker jim te živali mreže natrgajo; kadar jih potegnejo na barko, pravijo, da prinašajo nesrečo. Zato so jih v preteklosti kruto pobijali.
Na srečo je v zgodbo vstopil dejaven in prizadeven okoljski Robin Hood, ki že leta rešuje želve. Pasquale Salvèmini je štiridesetletnik, ki se je s posadkami 12-ih ribiških bark dogovoril, da mu bodo vse ulovljene želve izročali in jih ne bodo pobijali. Tako vsako jutro obišče tri pristanišča – pač ob uri, ko se ribiči vračajo z ulovom.
Od Salveminijeve požrtvovalnosti imajo koristi vsi: sebi je priskrbel zaposlitev, ki ga izpopolnjuje, ribiči si operejo vest, znanstveniki na veterinarski fakulteti, kamor vsako jutro odvaža zajete želve, pa imajo dovolj primerov, da orjejo ledino pri proučevanju pljučne embolije pri želvah.
Medtem, ko se v Italiji pogajanja za sestavo nove vlade niso niti še začela, pa so v San Marinu dobili absolutno najmlajšega državnega voditelja na svetu. V resnici ne govorimo ne o premierju in ne o predsedniku republike, pač pa o kapitanu. Tak naziv imajo namreč vodje žepne Republike San Marino, v zaledju italijanskega Jadrana.
Po tradiciji starorimskih konzulov San Marinu vedno vladata dva kapitana v paru, izvolijo pa jih v državnem parlamentu, ki ga tam imenujejo Veliki svèt. Mandat traja samo pol leta, po izteku pa posamezen politik ne more znova postati kapitan najmanj tri leta.
1. aprila, so potrdili kapitana za naslednje šestmesečno obdobje, in eden od njiju je Matteo Ciacci, ki ima komaj 27 let. Ciacci je pravnik, ki je nedavno diplomiral na univerzi v bližnjem Urbinu, s politiko pa se ukvarja že od svojega 18ega leta.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji pogovor z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem
Že nekaj let zapored je v Rimu ob začetku vseh večjih praznikov zelo napeto. Po zimskem zatišju so mesto znova napolnili turisti in romarji – zlasti v petek, za papežev križev pot v Koloseju, in včerajšnjo mašo na trgu svetega Petra, ko se je tam zbralo vsaj 80 tisoč ljudi.
Varnostne razmere so bile zaostrene, pregledi pa morda najstrožji doslej. V nedeljo zjutraj je bilo v širši okolici Vatikana zaprtih veliko cest, večina romarjev pa je morala skozi tri zaporedne nadzorne točke, kjer so jih pregledovali z detektorji kovin. Za varnost in nadzor je skrbelo okoli 10 tisoč policistov in vojakov, med katerimi so bili tudi pripadniki posebnih protiterorističnih enot. Veliko jih je bilo tudi v civilu, pomešanih med romarje na trgu.
Policisti v civilu so okoli Vatikana in večjih rimskih znamenitosti že kar običajni in marsikdo verjame, da so za ohranjanje varnosti oni mnogi pomembnejši kot mnogo bolj opazni vojaki z brzostrelkami na prsih, ki zbujajo nelagodje tistih, ki so v Rimu prvič, medtem ko so se Rimljani v zadnjih letih nanje že čisto navadili.
Janko Petrovec je pred dnevi v kraju Molfetta v Apuliji spoznal zanimiv in hkrati resen okoljski problem. Večina tamkajšnjih ribičev kočari. To pomeni, da ribiške mreže zajamejo vse, kar plava v metrih nad morskim dnom. Tu pa se hranijo tudi velike morske želve, ki jih ribiči zajamejo v svoje mreže. Ribiči jih ne marajo, ker jim te živali mreže natrgajo; kadar jih potegnejo na barko, pravijo, da prinašajo nesrečo. Zato so jih v preteklosti kruto pobijali.
Na srečo je v zgodbo vstopil dejaven in prizadeven okoljski Robin Hood, ki že leta rešuje želve. Pasquale Salvèmini je štiridesetletnik, ki se je s posadkami 12-ih ribiških bark dogovoril, da mu bodo vse ulovljene želve izročali in jih ne bodo pobijali. Tako vsako jutro obišče tri pristanišča – pač ob uri, ko se ribiči vračajo z ulovom.
Od Salveminijeve požrtvovalnosti imajo koristi vsi: sebi je priskrbel zaposlitev, ki ga izpopolnjuje, ribiči si operejo vest, znanstveniki na veterinarski fakulteti, kamor vsako jutro odvaža zajete želve, pa imajo dovolj primerov, da orjejo ledino pri proučevanju pljučne embolije pri želvah.
Medtem, ko se v Italiji pogajanja za sestavo nove vlade niso niti še začela, pa so v San Marinu dobili absolutno najmlajšega državnega voditelja na svetu. V resnici ne govorimo ne o premierju in ne o predsedniku republike, pač pa o kapitanu. Tak naziv imajo namreč vodje žepne Republike San Marino, v zaledju italijanskega Jadrana.
Po tradiciji starorimskih konzulov San Marinu vedno vladata dva kapitana v paru, izvolijo pa jih v državnem parlamentu, ki ga tam imenujejo Veliki svèt. Mandat traja samo pol leta, po izteku pa posamezen politik ne more znova postati kapitan najmanj tri leta.
1. aprila, so potrdili kapitana za naslednje šestmesečno obdobje, in eden od njiju je Matteo Ciacci, ki ima komaj 27 let. Ciacci je pravnik, ki je nedavno diplomiral na univerzi v bližnjem Urbinu, s politiko pa se ukvarja že od svojega 18ega leta.
Poslabšanje duševnega in ekonomskega položaja prebivalstva v času epidemije vse pogosteje vodi do povečanja različnih duševnih stisk, porasta nasilja in občutka nemoči, negotovosti ter tesnobe, opozarjajo različne nevladne organizacije po vsem svetu. Tudi nekateri nedavni dogodki pri nas kažejo na porast nestrpnosti in nasilja v družbi. Vseh nasilnih dogodkov sicer ne moremo neposredno pripisati epidemiji, a dejstvo je, da se lahko dolgotrajne frustracije pri ljudeh odrazijo tudi prek nasilnega in agresivnega vedenja. Jure Čepin se je o tem pogovarjal s Petrom Umekom, upokojenim profesorjem za kriminalistično psihologijo in psihologom Markom Poličem, upokojenim zaslužnim profesorjem na ljubljanski filozofski fakulteti
Že štirinajsto leto zapored je mesec april namenjen ozaveščanju o krajinskem načrtovanju v sodobnih krizah - predvsem podnebni in zdravstveni. Dogodki v sklopu MKA tako naslavljajo pozitivne vplive krajinskega načrtovanja tako za zdravje ljudi (ustrezno načrtovanje javnih odprtih površin in odprte krajine) kot tudi za zdravje planeta (prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje podnebnih sprememb), temi, ki sta pravzaprav tesno povezani oziroma prepleteni. Barbara Kostanjšek predsednica društva krajinskih arhitektov Slovenije poudarja, da se je v zadnjem letu oblikovanje odprtih javnih površin izkazalo za pomembno.
Ustavno sodišče je ta teden najprej razveljavilo določbo iz PKP 6 o avtomatičnem podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom – kot je ugotovilo epidemija v podeljevanje akreditacij v nobenem primeru ne posega; potem je sporočilo, da bo za nazaj preverilo, ali je bilo zaprtje vrtcev in šol ustavno skladno; v četrtek pa je začasno – do dokončne odločitve – vnovič odprlo državno mejo za odhod iz države. S temi odločitvami je vnovič sprožilo val kritik na račun svojega dela v času epidemije. Komentar Jolande Lebar.
Kakšno je delo reševalcev v času epidemije? Ste opazili, da denimo v Ljubljani, pogosteje slišite sirene reševalnih vozil kot lani? Reševalci v osrednjeslovenski regiji so lani v tem času opravili 2724 intervencij, letos že 119 več. Dnevno imajo na voljo 10 nujnih in 2 nenujni ekipi, ki opravijo od 170 do 220 intervencij. Zakaj jih ljudje kličejo, kakšne so najpogostejši klici na pomoč, se je Helena Lovinčič pogovarjala z vodjo reševalne postaj na ljbuljanskem uKC, mag. Janezom Kramarjem.
Zelo si želijo, da bi to lahko izvedli v živo, a če ne bo šlo drugače, se bodo potrudili tudi na daljavo ali pa bodo začetek usposabljanja zamaknili za teden ali dva. Naučili se bodo prek spleta naročiti knjige iz knjižnice, dobili bodo osnove spletnega bančništva, elektronskega poslovanja uporabe e-uprave ipd. Več o tem Saša Gerčar iz Simbioze.
Slovenija bo v tem mesecu dobila večjo pošiljko cepiva proti covidu 19. Do sedaj je dobivala manj odmerkov, kot jih je naročila in želela. A to je težava vseh držav Evropske unije in širše. Zato se države odločajo za cepilni nacionalizem in individualizem. O proizvodnji in razdeljevanju cepiv se je s profesorjem Draganom Kesićem, ki se na Fakulteti za management v Kopru posveča tudi globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji, pogovarjala Tjaša Škamperle.
Konec lanskega in v začetku letošnjega leta je potekala raziskava za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo Covida – 19 in je del Akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije. Nosilec raziskave je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem. Želeli so ugotoviti, kakšno duševno stisko doživljajo ljudje med epidemijo Covida – 19, kako se s stisko spoprijemajo in kakšne pomoči si želijo.
Uresničile so se napovedi o pozebi, ki v tem času sicer ni redkost v naših krajih, pravijo agrometeorologi, saj zaradi bližine Mediterana sadno drevje zgodaj zacveti, bližina Alp pa je kriva za aprilske vdore hladnega zraka. Po prvih ocenah je na Primorskem najbolj prizadeto sadno drevje v Slovenski Istri, pa tudi v Vipavski dolini in v Goriških brdih. Pozeblo je tudi sadno drevje v Ponurju. Pozeba pa slabo vpliva tudi na čebelarstvo.
Epidemija je prizadela večino gospodarskih panog, a najhuje je v popularni kulturi. Vanjo sodijo tudi cirkusi, denimo v Italiji. Tamkajšnja kulturna politika jih prišteva med pomembne panoge nacionalne kulturne tradicije, toda konkretno pomoč jim je ponudila šele po dobrem letu – potem ko so jim stroški oskrbe živali izpraznili varčevalne račune. Enega od italijanskih cirkusov – Cirkus Lidia Togni - je obiskal naš dopisnik Janko Petrovec.
Za znanstveniki Inštituta "Jožef Stefan" je zelo uspešen teden. V dveh najuglednejših znanstvenih revijah na svetu, Science in Nature, so objavili izsledke svojih raziskav. Odkritje, ki ga je objavila revija Science, je zelo aktualno, pomembno bo prispevalo k hitrejšemu razvoju zdravil za zdravljenje covida. Iskanje pravih učinkovin je namreč zelo zamudno, zato so se znanstveniki osredotočili na več kot 5000 snovi, ki so že bile vsaj delno klinično testirane. S pomočjo rentgenske difrakcije, ki je potekala na sinhrotronu Desy v Hamburgu, so iskali tiste, ki bi učinkovale na virusni protein, ki koronavirusu v naši celici omogoča razmnoževanje. Delo se je nato nadaljevalo v laboratorijih, kjer so jih testirali v celičnih kulturah. "Pokazalo se je , da imamo 11 substanc, ki so lahko zanimive za iskanje novih zdravil," je izpostavil prof. dr. Dušan Turk, ki je s še tremi sodelavci z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo IJS sodeloval v obsežni mednarodni kolaboraciji. "Ena teh substanc je že v uporabi kot antitumorsko zdravilo, druga je v kliničnih preiskavah. Našli pa smo tudi substanco, ki je v tretji fazi testiranja in je namenjena prav za zdravljenje covida." Raziskava, ki jo je objavila revija Nature, pa je obrnila nov list v knjigi našega poznavanja gibanja tekočin. Vsi dobro vemo, kako fino voda škropi na vse strani, če skočimo v morje. A pojavi, kot so škropljenje, vrtinci in oscilacijska gibanja, v določenih pogojih predstavljajo tudi hude težave. Prof. dr. Urošu Cvelbarju, vodji Odseka za plinsko elektroniko IJS in njegovim kolegom iz Južne Koreje je uspelo pokazati, kako je takšne pojave mogoče odpraviti z razelektritvijo toka plina oz. z uporabo plazme. "Predvidevamo, da bodo rezultati te raziskave pomagali izboljšati številne industrijske procese, ki vključujejo curke plinov, denimo pri izdelavi jekla in stekla, pri reaktivnih pogonskih sistemih in reaktivnih črpalkah," je nekaj možnih aplikacij naštel Uroš Cvelbar. Nova spoznanja bodo prišla tudi v astrofiziki pri raziskavah atmosfer planetov in lun, saj bi lahko pomagala pojasniti tako nastajanje oblakov kot denimo rdečo pego na Jupitru. Foto: IJS/ Dušan Turk (levo) in Uroš Cvelbar (desno)
Podatki kažejo, da je povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah v Ljubljani višje od ponude. Seveda je podobno tudi na področju rabljenih stanovanj. Epidemija ni ustavila rasti cen kljub drugačnim pričakovanjem. Po podatkih Geodetske uprave je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov na kvadratni meter. V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost. V Kranju je porasla na 2180 evrov, v Kopru je padla z 2440 na 2380 evrov. Več Marko Rozman.
Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300 let. Svojo živost in sporočilo je ohranil vse do danes. Napisal ga je pater Romuald, pred petimi leti pa je bil vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Zaradi epidemičnih razmer pa tokrat ne bo uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ki je spokorna procesija velikega petka. V Škofji Loki so se prilagodili razmeram in pripravili vrsto tudi virtualnih dogodkov. Borut Gartner je že drugič ljubiteljski režiser Škofjeloškega pasijona, ki ga bodo uprizorili prihodnje leto. Prepričan je, da je sama procesija tako genialno zapisana, da ne potrebuje sprememb. V pogovoru z Aljano Jocif pa je predstavil snovanje in novosti naslednje uprizoritve.
Danes mineva natanko 80 let od takrat, ko je vihar druge svetovne vojne zajel tudi Slovenijo. Z vso silovitostjo se je 6. aprila 1941 napovedalo vse tisto, kar je zaznamovalo prihodnja več kot štiri usodna leta. Nekaj pričevanj in premislekov je strnil Stane Kocutar.
Na praznični velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, se kristjani spominjajo Jezusovega prikazovanja učencema na poti v Emavs. Po tem zgledu tradicionalno obiskujejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju. Ukrepi za preprečevanja okužb s korovirusom že drugo leto zapored onemogočajo ta običaj, pandemija pa je tudi sicer močno zarezala v versko življenje. V praznični oddaji se Nataša Lang s predstavniki Katoliške mladine pogovarja o doživljanju verskega življenja na daljavo in posledicah za vernost med mladimi, ki je upadala že pred pandemijo. Katoliška mladina je zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih. Sogovorniki so duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle ter Anja Maver in Klara Rogina, ki kot laikinji pri tem zavodu aktivno sooblikujeta programe za mlade.
Društvo Humanitarček, ki dviguje standard starostnikov po državi, je v prvem valu epidemije čez noč dobilo tisoč novih varovancev. Prostovoljci Slovenske filantropije so v lanskem letu opravili 2000 ur prostovoljskega dela več kot leta 2019. Prostovoljcev ni bilo težko dobiti, opravljali so tudi dela, ki jih sicer ne opravljajo – krpali so kadrovsko podhranjenost v kritični infrastrukturi.
Poslanci so minuli teden kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov in stroke po skrajšanem postopku potrdili novelo zakona o vodah.
Izvirna avtorska pravljica je nedvomno najprej povezana z danskim pisateljem Hansom Christianom Andersenom, ki je ljudsko dediščino uporabil, predelal in prilagodil času ter jo vsebinsko in oblikovno odtegnil od dotedanje pripovedne tradicije. Rodil se je 2. aprila 1805, na dan njegovega rojstva pa vsako leto praznujemo tudi mednarodni dan knjig za otroke in mladino, zato nekaj več z dr. Tino Bilban, raziskovalko, pisateljico, literarno kritičarko in predsednico slovenske sekcije IBBY (Mednarodne zveze za mladinsko književnost), ki se zaveda kako pomembno je promovirati kakovostno literaturo, sploh v času pandemije, ko je teže dostopati do knjižničnih gradiv. Sicer je leto polno okroglih obletnic, poleg 60 letnice bralne značke denimo mineva tudi 110 let od rojstva legendarne Kristina Brenkove, ki je pri nas postavila temelje mladinske književnosti, posvečena pa ji je tudi bralna akcija ob današnjem prazniku, 2. aprilu …
Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije je ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu v poslanici opozorila, da se težave oseb z avtizmom v času pandemije povečujejo, poleg tega pa ugotavljajo, da se s strani odločevalcev na področju skrbi za boljše življenje teh ljudi od lani ni naredilo ničesar. Petra Medved se je pogovarjala s predsednico Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije Sabino Korošec Zavšek, ki je znova opozorila na področja, ki jih je potrebno urediti. Kaj si želijo ljudje z avtizmom in kakšne težave imajo v vsakdanjem življenju, pa bo povedala gospa Nada, ki že devet let dela v invalidskem podjetju.
Ko ob ponovnem zaprtju vrtcev in šol, govorimo o šolajoči populaciji in njihovih starših, se zdi, da smo pozabili še na eno skupino, na študente. Ti so še vedno doma. Če odštejemo nekaj dni v začetku oktobra in v zadnjih tednih tiste, ki so imeli laboratorijske vaje, lahko rečemo, da jih večina fakultet ni videla že več kot eno leto. Tudi zanje obdobje ni lahko, zakaj je tako, smo izvedeli od dr. Tomaža Veca, vodje Psihosocialne svetovalnice za študentke in študente ter zaposlene na Univerzi v Ljubljani.
Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristijanom Mugerlijem.
Neveljaven email naslov