Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ameriški fiziki so si ogledali reaktor TRIGA

03.04.2018

Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač. 

Američani navdušeni nad raziskovalno skupino Instituta Jožefa Štefana

Prejšnji teden se je tečaja iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo na reaktor TRIGA udeležilo osem študentov in dva profesorja – prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožefa Štefana.

Kot je povedal prof. Smith, eden najvplivnejših reaktorskih fizikov zadnjih treh desetletij, je imel tudi sam kot dodiplomski študent pred štiridesetimi leti priložnost delati na takšnih reaktorjih in se je ob tem veliko naučil.

Število reaktorjev TRIGA v Združenih državah Amerike se je v teh štirih desetletjih prepolovilo, tudi zaradi tega, ker je njihovo vzdrževanje drago. Na MIT imamo reaktor, a ne takšnega, ki bi bil namenjen raziskovanju in treningu. Luka in njegova skupina opravljata res neverjetno delo pri urjenju študentov, česa takšnega še nisem videl. Ko nam je pojasnil, kaj je tukaj na voljo, smo zgrabili priložnost, da se lahko tukaj od njegove ekipe učijo tudi naši študenti. Zdaj smo torej tukaj prvič, vsi smo neverjetno zadovoljni in upam, da bi to morda lahko preraslo v vsakoletni obisk.

Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Pri tem imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Prof. dr. Ben Forget:

V jedrskem reaktorju poteka več procesov, tako da se ne ukvarjamo samo s fizikalnimi vidiki, pač pa tudi s številnimi drugimi, ki jih moramo uporabiti v naših modelih in napovedovanjih, da so ta lahko kar najbolj natančna. Prav s tem se ukvarjamo. Prizadevamo si za natančnost modelov, prav tako pa nas zanimajo povratni učinki. Zelo pomembna pa je seveda pri vsem skupaj tudi varnost.

To, da so vrhunski ameriški raziskovalci prišli na TRIGO, pomeni posebno priznanje tudi slovenski jedrski stroki, pravi doc. dr. Luka Snoj:

Če oni pridejo sem, je to veliko priznanje za nas in našo stroko in pomeni, da dobro delamo. To pa pomeni tudi, da ne sledimo le svetovnim trendom, ampak jih tudi ustvarjamo.

 


Aktualna tema

4482 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Ameriški fiziki so si ogledali reaktor TRIGA

03.04.2018

Minuli teden je na tečaj iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo, na reaktor TRIGA, prišlo osem študentov in dva profesorja - prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Inštitutu Jožef Stefan. Ob obisku je prof. Smitha, prof. Forgeta in doc. dr. Luko Snoja pred mikrofon povabila Mojca Delač. 

Američani navdušeni nad raziskovalno skupino Instituta Jožefa Štefana

Prejšnji teden se je tečaja iz eksperimentalne reaktorske fizike v Slovenijo na reaktor TRIGA udeležilo osem študentov in dva profesorja – prof. Kord Smith in prof. Ben Forget. Fizike z ene najuglednejših tehniških univerz na svetu Massachusetts Institute of Technology oziroma MIT je gostil doc. dr. Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožefa Štefana.

Kot je povedal prof. Smith, eden najvplivnejših reaktorskih fizikov zadnjih treh desetletij, je imel tudi sam kot dodiplomski študent pred štiridesetimi leti priložnost delati na takšnih reaktorjih in se je ob tem veliko naučil.

Število reaktorjev TRIGA v Združenih državah Amerike se je v teh štirih desetletjih prepolovilo, tudi zaradi tega, ker je njihovo vzdrževanje drago. Na MIT imamo reaktor, a ne takšnega, ki bi bil namenjen raziskovanju in treningu. Luka in njegova skupina opravljata res neverjetno delo pri urjenju študentov, česa takšnega še nisem videl. Ko nam je pojasnil, kaj je tukaj na voljo, smo zgrabili priložnost, da se lahko tukaj od njegove ekipe učijo tudi naši študenti. Zdaj smo torej tukaj prvič, vsi smo neverjetno zadovoljni in upam, da bi to morda lahko preraslo v vsakoletni obisk.

Simulacijska orodja, ki jih razvijajo na MIT, so ena najnaprednejših simulacijskih orodij za napovedovanje pojavov v jedrskih reaktorjih na svetu. Pri tem imajo dostop do najmočnejših računalnikov v ZDA. Prof. dr. Ben Forget:

V jedrskem reaktorju poteka več procesov, tako da se ne ukvarjamo samo s fizikalnimi vidiki, pač pa tudi s številnimi drugimi, ki jih moramo uporabiti v naših modelih in napovedovanjih, da so ta lahko kar najbolj natančna. Prav s tem se ukvarjamo. Prizadevamo si za natančnost modelov, prav tako pa nas zanimajo povratni učinki. Zelo pomembna pa je seveda pri vsem skupaj tudi varnost.

To, da so vrhunski ameriški raziskovalci prišli na TRIGO, pomeni posebno priznanje tudi slovenski jedrski stroki, pravi doc. dr. Luka Snoj:

Če oni pridejo sem, je to veliko priznanje za nas in našo stroko in pomeni, da dobro delamo. To pa pomeni tudi, da ne sledimo le svetovnim trendom, ampak jih tudi ustvarjamo.

 


03.04.2020

Na Japonskem in v Južni Koreji javno življenje nikoli ni povsem zastalo

V Aziji, so vsaj ponekod koronavirus že premagali, a ostajajo previdni, saj še vedno beležijo nove okužbe in se bojijo tudi morebitnega novega izbruha. Da bi premagali virsu, so se odločili za zelo različne pristope. Na Japoskem denimo testirajo malo, V Južni Koreji obratno, stavijo na množično testiranje. Obema država pa je skupno, da javno življenje nikoli ni povsem obstalo. Odpri ostajajo celo znameniti karaoke bari. Karmen Švegl.


03.04.2020

Nasilje v družini v času koronavirusa

V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.


03.04.2020

Brezplačno odstopim stanovanje, dobrodošli zaposleni v zdravstvu

Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.


03.04.2020

Peka domačega kruha je nov hobi Slovencev

Družbena omrežja polnijo doma pečeni sveži hlebci kruha, peka je v času epidemije postala nov hobi Slovencev. Da lahko dišeč in okusen domač kruh spečete tudi brez kvasa, ki ga prav zdaj po trgovinah primanjkuje, dokazuje Korošica Anita Šumer. Pred osmimi leti je obudila staro tehniko peke kruha z droži, njeno knjigo o peki z drožmi so na Kitajskem razglasili za najboljšo knjigo o kruhu na svetu. Za droži je navdušila že na tisoče ljubiteljev kruha doma in po svetu, v času epidemije pa njene skupine in profili na družbenih omrežjih rastejo z izjemno hitrostjo – samo na Facebooku se ji je na novo pridružilo 3000 članov. Naši novinarki Metki Pirc je zaupala, kako izdelati droži in razkrila najpogostejše napake začetnikov.


02.04.2020

Delo osebnih asistentov v času koronavirusne bolezni

V času koronavirusne bolezni se moramo zavedati, da veliko delavcev svoje delo opravlja v neposrednem stiku z uporabniki. To so tudi osebni asistenti, ki zagotavljajo osebno asistenco najtežjim invalidom. Ali se osebna asistenca nemoteno zagotavlja uporabnikom in s kakšnimi težavami se srečujejo tako organizacije, ki zagotavljajo storitve osebne asistence, pa v prispevku Petre Medved.


02.04.2020

Svetovni dan zavedanja o avtizmu

Današnji drugi april, ki je svetovni dan zavedanja o avtizmu, poteka v senci epidemije koronavirusne bolezni. Družine z otroki, mladostniki in odraslimi z avtizmom se v tem času še bolj soočajo z različnimi stiskami, poudarjajo v Zvezi nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. Otroci nimajo potrebne dnevne rutine, ostali pa so tudi brez ustrezne obravnave, s katero vplivajo, da se težave zaradi nevroloških motenj v času otrokovega razvoja zmanjšajo. V pogovoru z novinarko Petro Medved je Sabina Korošec Zavšek iz Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije povedala, kakšno pomoč staršem otrok z avtizmom so ponudili na Zvezi in na kaj opozarjajo ob današnjem svetovnem dnevu.


02.04.2020

Glavnina mature junija, če bodo to dopuščale razmere

Pogovor z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem


02.04.2020

Kako epidemijo in karanteno čutijo po svetu?

Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih. Vabljeni z nami v Italijo, Škotsko, Ruando, Brazilijo, Severno Makedonijo, na Novo Zelandijo, Finsko, v Združene arabske emirate in Luksemburg!


01.04.2020

Male živali in virus - dr. Krapež Uroš

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


01.04.2020

Kam z živalmi, katerih lastniki so hospitalizirani?

Med vprašanji, ki se v teh dneh porajajo lastnikom živali, so tudi, kaj storiti z domačo živaljo, če bi bili primorani ostati v karanteni ali bolnišnici. Imajo zavetišča za živali morda organizirano varstvo zanje? Koliko časa so lahko živali tam, če je njihov edini lastnik hospitaliziran? So pogoji za sprejem živali v času epidemije kakorkoli spremenjeni? Ta vprašanja je Andreja Čokl zastavila predstavnikom zavetišč po Sloveniji.


01.04.2020

Gradbinci delajo kljub epidemiji

Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS mag. Jože Renar pravi, da so se gradbena podjetja prilagodila razmeram ob razglasitvi epidemije koronavirusa in zagotovo sta dinamika in obseg del zdaj nekoliko manjša, saj so podjetja zmanjšala število delavcev na gradbiščih, a vendar večina začetih del poteka naprej. Večjih problemov s surovinami, materiali in podizvajalci za zdaj ni, težave bi se lahko povečale zaradi pomanjkanja delavcev, saj so meje zaprte, predvsem pa pričakujejo, da bo čim prej spet steklo izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj in da bo odpravljena popolna prepoved del na gradbišpčih, kjer so investitorji fizične osebe.


01.04.2020

Stiske študentov v času epidemije

Med številnimi delovno aktivnimi ljudmi, ki v teh razmerah ne morejo normalno delati ali poslovati, pa so se znašli tudi študenti. Ukrepi vlade jim sicer namenjajo 150 evrov enkratne denarne pomoči, a mnogi mladi opozarjajo, da to ni dovolj. Ponudba študentskega dela je minimalna, položnice in najemnina pa ostajajo. Kar nekaj študetov se je tako v času epidemije znašlo v hudi stiski.


01.04.2020

Meja črnega humorja v izrednih razmerah

Komik Vinko Šimek znan tudi kot Jaka Šraufciger poudarja, da se pri pripravi skečev komiki prilagajajo razmeram v družbi in okolju. Tako je tudi v trenutnem času, ko se življenje odvija v karanteni. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.


01.04.2020

Vlada bi morala poskrbeti tudi za blaženje napetosti

Ljudje se ob negotovostih in strahovih, ki jih prinaša epidemija, čedalje pogosteje znesejo tudi na družbenih omrežjih. Tomaž Celestina se je o vsem tem pogovarjal s klinično psihologinjo, doktorico Polono Matjan.


31.03.2020

Snežniški gozdovi bogatejši za novega risa

Medtem ko smo ljudje bolj ali manj zaprti med štirimi stenami in v kar največji meri omejujemo svoje gibanje, so se pred nekaj urami nekomu odprla vrata v novo svobodo. V snežniške gozdove je namreč stekel ris Katalin (Katalín), že drugi predstavnik teh velikih mačk, ki so ga v okviru projekta Lifelynx v Slovenijo pripeljali iz Romunije. S tem projektom želijo rešiti našo, sicer genetsko že povsem osiromašeno populacijo. Naši risi so namreč potomci le šestih živali, ki so jih v dinarske gozdove naselili v 70ih letih 20. stoletja. Prispevek Nine Slaček.


30.03.2020

Zobozdravstvo v času epidemije

V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.


30.03.2020

S čuječnostjo do osredotočanja na doživljanje v danem trenutku

Čuječnost označuje zmožnost človeka, da se osredotoči na svoje doživljanje v danem trenutku ter ga zmore raziskovati, pridboiti uvod v to, kako potekajo notranji procesi. Od 80. let 20. stoletja se intenzivno uporablja in raziskuje v medicini in je z dokazi podprto ena najmočnejših metod za premagovanje tesnobe, stresa in depresivnosti. Kako praktično razvijati čuječnost nas v novi epizodi uči prof. dr. Borut Škodlar.


30.03.2020

Zobozdravstvena oskrba v času epidemije

V času epidemije novega koronavirusa je v Sloveniji že tretji teden vzpostavljenih osem nujnih zobozdravstvenih ambulant oziroma tako imenovanih vstopnih točk. Kako poteka zobozdravstvena oskrba, katera so nujna stanja in koliko je bilo obiska v tem času je preverila Mojca Delač. Pogovarjala se je z zobozdravnikom, članom odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Tadejem Ostrcem.


30.03.2020

Osebne finance

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


30.03.2020

ZDA ukrepajo proti venezuelskemu predsedniku

Združene države Amerike so konec minulega tedna venezuelskega predsednika Nicolasa Madura obtožile narkoterorizma in ob tem za informacije, ki bi privedle do njegove aretacije, razpisale 15 milijonov dolarjev nagrade. To je še dodaten pritisk na Madura, ki ga Washington ne priznava za predsednika Venezuele. Vendar pa utegne imeti ravno nasprotne učinke, meni poznavalec Latinske Amerike Simon Tecco. Venezuela se že več let sooča s hudo gospodarsko krizo in s pomanjkanjem osnovnih dobrin, tudi v zdravstvu. V razmerah pandemije koronavirusa bi to lahko privedlo do katastrofe.


Stran 121 od 225
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov