Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Bodo računalniki, tablice in pametni telefoni sčasoma popolnoma nadomestili svinčnike in nalivna peresa?
Kdaj ste nazadnje na roke napisali pismo? Si opomnike zapisali z navadnim ali kemičnim svinčnikom na papir in ne v pametni telefon? Vse bolj pogost je pojav, da počasi pozabljamo zlasti pisane črke, tudi za tovrstno pisanje nujno potrebna finomotorika je pri otrocih vse slabša. Zato so se člani Društva Radi pišemo z roko lotili spodbujanja »pisanja po starem« in konec marca razglasili za teden pisanja z roko. Predsednica društva, mag. Marjana Jazbec, je pojasnila, kako so se projekta lotili.
Pa bo tipkanje oz. pisanje na računalnik, tablico ali telefon sčasoma popolnoma nadomestilo pisanje na roko?
“Mislim, da je (uporaba računalnika in telefonov) trend, ki ga ni mogoče obrniti nazaj, treba ga je sprejeti in sprejeti tudi vse pozitivno, kar prinaša.”
Vendar je Marjana Jazbec prepričana, da ta trend, ki mu ne moremo (in niti ne želimo) popolnoma ubežati, pisanja na roko ne bo izrinil.
“Pisanje z roko še dolgo časa ne bo izginilo. Že če vprašate ustvarjalce, pesnike, arhitekte, ljudi, ki ustvarjajo, vedo povedati, da sta v fazi nastajanja idej svinčnik in papir nenadomestljiva. Šele potem, ko je ideja oblikovana, nastopi računalnik z vsemi prednostmi, ki jih ima.”
Večina komunikacije zadnja leta poteka predvsem prek elektronske pošte in sms sporočil, le redkokdo še napiše pismo na roko. Kak nakupovalni seznam še napišemo s svinčnikom na papir, kaj več pa redko. Ker pišemo premalo, je naša pisava dostikrat nečitljiva, zgodi se celo, da ljudje pozabijo, kako pisati pisane črke.
Je pa naša pisava nekaj čisto posebnega …
“Osupljivo je spoznanje, da je naša pisava, od vsakega od nas, izvirna in neponovljiva, kot prstni odtis … Na to svojo izvirno aktivnost, ki ni dana, ampak smo se je naučili, moramo biti ponosni in je prav, da jo ohranjamo.”
O tem, koliko še pišejo na roko, zakaj imajo ročno napisana pisma še vedno poseben čar in kako bi predvsem mlajše generacije odvrnili od tipkanja in jih prepričali, naj v roke raje vzamejo nalivno pero ali svinčnik, smo v nedeljskem jutru na Prvem govorili tudi s poslušalci. Štefka iz Velikega Gabra, Ema in Lojze s Štajerske, Marina iz Kamnika, Vera iz Ajdovščine in Dragica iz Dragomlja so zavzeti pristaši pisanja na roko, Tončka z Dolenjske pa se zanj ogreva šele zadnja leta.
Da je pisanje na roko pomembno tudi za delovanje naših možganov, že vrsto let potrjujejo tudi strokovnjaki. Zakaj in kako, lahko slišite v oddaji Možgani na dlani:
https://radioprvi.rtvslo.si/2018/02/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-114/
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakaj ima pismo ali sporočilo, napisano na roko, poseben čar? Odgovarja mag. Marjana Jazbec, predsednica Društva Radi pišemo z roko.
Bodo računalniki, tablice in pametni telefoni sčasoma popolnoma nadomestili svinčnike in nalivna peresa?
Kdaj ste nazadnje na roke napisali pismo? Si opomnike zapisali z navadnim ali kemičnim svinčnikom na papir in ne v pametni telefon? Vse bolj pogost je pojav, da počasi pozabljamo zlasti pisane črke, tudi za tovrstno pisanje nujno potrebna finomotorika je pri otrocih vse slabša. Zato so se člani Društva Radi pišemo z roko lotili spodbujanja »pisanja po starem« in konec marca razglasili za teden pisanja z roko. Predsednica društva, mag. Marjana Jazbec, je pojasnila, kako so se projekta lotili.
Pa bo tipkanje oz. pisanje na računalnik, tablico ali telefon sčasoma popolnoma nadomestilo pisanje na roko?
“Mislim, da je (uporaba računalnika in telefonov) trend, ki ga ni mogoče obrniti nazaj, treba ga je sprejeti in sprejeti tudi vse pozitivno, kar prinaša.”
Vendar je Marjana Jazbec prepričana, da ta trend, ki mu ne moremo (in niti ne želimo) popolnoma ubežati, pisanja na roko ne bo izrinil.
“Pisanje z roko še dolgo časa ne bo izginilo. Že če vprašate ustvarjalce, pesnike, arhitekte, ljudi, ki ustvarjajo, vedo povedati, da sta v fazi nastajanja idej svinčnik in papir nenadomestljiva. Šele potem, ko je ideja oblikovana, nastopi računalnik z vsemi prednostmi, ki jih ima.”
Večina komunikacije zadnja leta poteka predvsem prek elektronske pošte in sms sporočil, le redkokdo še napiše pismo na roko. Kak nakupovalni seznam še napišemo s svinčnikom na papir, kaj več pa redko. Ker pišemo premalo, je naša pisava dostikrat nečitljiva, zgodi se celo, da ljudje pozabijo, kako pisati pisane črke.
Je pa naša pisava nekaj čisto posebnega …
“Osupljivo je spoznanje, da je naša pisava, od vsakega od nas, izvirna in neponovljiva, kot prstni odtis … Na to svojo izvirno aktivnost, ki ni dana, ampak smo se je naučili, moramo biti ponosni in je prav, da jo ohranjamo.”
O tem, koliko še pišejo na roko, zakaj imajo ročno napisana pisma še vedno poseben čar in kako bi predvsem mlajše generacije odvrnili od tipkanja in jih prepričali, naj v roke raje vzamejo nalivno pero ali svinčnik, smo v nedeljskem jutru na Prvem govorili tudi s poslušalci. Štefka iz Velikega Gabra, Ema in Lojze s Štajerske, Marina iz Kamnika, Vera iz Ajdovščine in Dragica iz Dragomlja so zavzeti pristaši pisanja na roko, Tončka z Dolenjske pa se zanj ogreva šele zadnja leta.
Da je pisanje na roko pomembno tudi za delovanje naših možganov, že vrsto let potrjujejo tudi strokovnjaki. Zakaj in kako, lahko slišite v oddaji Možgani na dlani:
https://radioprvi.rtvslo.si/2018/02/mozgani-na-dlani-nevron-pred-mikrofon-114/
V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani.
Na Hrvaškem, ki je solastnica Jedrske elektrarne Krško, za zdaj sploh ni javne razprave o možni graditvi drugega bloka nuklearke. O posvetovalnem referendumu, na katerega se slovenski državljani odpravljamo novembra, se v tamkajšnjih medijih ne poroča. Zato pa razvoj dogodkov pozorno spremlja hrvaški strokovnjak za nuklearno energijo, znanstvenik Tonči Tadić, s katerim se je v Zagrebu pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard.
Jezikoslovci običajno ne pričakujejo, da bo njihovo delo uspešnica. Pri spletnem portalu Fran pa se je zgodilo ravno to. Pred desetimi leti njegovi snovalci niti približno niso pričakovali, da ga bo na dan obiskalo več kot 180.000 iskalcev besed s tako rekoč vsega sveta. Pred svetovnim dnevom slovarjev o Franovih uspehih z dr. Nino Ledinek in dr. Andrejem Perdihom, ki Frana spremljata od njegovih prvih korakov.
Današnji mednarodni dan bele palice je namenjen ozaveščanju o posebnih potrebah in željah ljudi, ki živijo s slepoto ali s slabovidnostjo. Slepi in slabovidni si pri vsakodnevnem življenju pomagajo z raznimi tehnikami in pripomočki, med katerimi je najbolj prepoznavna bela palica. Ta je poleg tega, da slepemu pomaga pri zaznavanju ovir med hojo, tudi simbol slepih in slabovidnih. Posebno pozornost danes namenjajo tudi brajevi pisavi oziroma brajici, saj slepi ob njeni pomoči berejo, zapisujejo in dostopajo do tiskanih virov. Prispevek Petre Medved.
Na to vprašanje so odgovorili letošnji Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, in sicer ameriški profesorji: Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A Robinson. Konkretno so raziskovali kako družbene institucije vplivajo na gospodarski razvoj in posledično na neenakost med državami.
Danes so v Centru Rog razglasili letošnje prejemnike in prejemnice Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, najvišjih državnih nagrad za znanost in inovacije. Izmed šestdesetih prispelih vlog je komisija za Zoisove nagrade in priznanja izbrala 15 najbolj izstopajočih dogodkov. Med nagrajenci je letos 14 moških in 4 ženske.
Oktober je mesec ozaveščanja o ADHD. Kratica, prevedena iz angleščine, pomeni primanjkljaj pozornosti in motnjo hiperaktivnosti. Za otroke z ADHD je značilno, da ne morejo biti dlje časa pri miru, se težko osredotočijo na dejavnosti, jih težje dokončajo in lahko imajo tudi vedenjske težave. Po ocenah strokovnjakov ima ADHD približno 8 do 10 odstotkov šoloobveznih otrok. Posamezniki z ADHD imajo lahko številne talente in so na posameznih področjih lahko zelo uspešni. To dokazujejo tudi znane osebnosti iz sveta umetnosti in športa.
Izraelska vojska je minuli teden večkrat napadla položaje mirovne misije Združenih narodov na jugu Libanona - UNIFIL, ki jo je OZN pred 46 leti ustanovila z namenom nadzorovanja izraelskega umika iz južnega dela Libanona in zagotavljanja miru in varnosti. Danes izraelski premier Benjamina Netanjahuja celo poziva Združene narode, naj umaknejo mirovne sile z območja spopadaov, češ da enote UNIFIL služijo kot živi ščit Hezbolahu. Med letoma 2006 in 2023 je v tej mirovni misiji Svetovne organizacije, ki se imenuje »začasna«, četudi na območju vztraja že skoraj pol stoletja, sodelovala tudi Slovenska vojska. O izkušnjah iz Libanona pred zadnjo eskalacijo sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom se je Aleš Kocjan pogovarjal s polkovnikom Franjem Lipovcem in podpolkovnico Nino Raduha, ki sta poveljevala vsak svojemu kontingentu v Libanonu. Podpolkovnica Raduha je bila celo prva poveljnica kontingenta v skoraj pol stoletni zgodovini UNIFIL-a.
V antičnih družbah in srednjem veku so bile igrače preproste in ročno izdelane. Večinoma so bile nevtralne in niso bile ločene glede na spol, čeprav so se pojavljale določene razlike. S pojavom masovne proizvodnje v času industrializacije so igrače postale bolj raznolike. V 20. stoletju so se te delitve še bolj utrdile. Danes so igrače večinoma strogo razdeljene po spolu ali pa so nevtralne. V naslednjih minutah o igračah in stereotipih, o aktualnem pop-up projektu, ki opozarja, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Na kakšen način poteka predstavitev tega stanja v pogovoru z vodjo socialnega marketinga Iz principa Tanjo Rudolf Čenčič.
Na rehabilitacijo v Slovenijo je v organizaciji ustanove Pustimo jim sanje - Fundacije Danila Türka danes prispela skupina desetih otrok iz Gaze. Gre za prvo skupino otrok od začetka zadnje vojne, potem ko je v minulih letih v Slovenijo na rehabilitacijo prišlo skupno že več kot 200 otrok. Med katerimi pa vsi niso preživeli izraelskih napadov v zadnjih mesecih. Več v pogovoru s predsednico iprave Fundacije Mojco Seliškar Toš
Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem
Nobelovo nagrado za književnost je prejela južnokorejska pisateljica Han Kang, in sicer za napeto poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človekovega življenja,« so ob 13h sporočili na Švedski akademiji. V slovenščini jo poznamo po romanu Vegetarijanka, za katerega je prejela nagrado Mednarodni Booker.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji, po podatkih Eurostata, živi kar 85 tisoč ljudi z depresivnimi motnjami. Poudarjajo, da depresija pri velikem deležu bolnikov povzroči začarani krog, kar je še najbolj značilno za tiste, ki se ne odzivajo na zdravljenje in jim predpisujejo vedno nova zdravila. Letošnji dan duševnega zdravja sicer v ospredje daje duševne stiske na delovnem mestu. Kar tretjina Slovencev se na delovnem mestu počuti slabo, s stiskami pa se pogosteje kot drugi soočajo tisti, ki delajo kot prekarni delavci.
V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja
Letošnja sezona rasti gob, ki se je začela z januarjem in bo trajala do konca decembra, bo svoj vrhunec dosegla v drugi polovici oktobra. Vse pogosteje se dogaja, da glive naredijo zametek za gobo, vendar se njihova rast ustavi zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in temperaturnih nihanj. Čeprav imamo Slovenci določeno zakonodajo na področju varstva narave, številni vanjo posegajo nepremišljeno. O pomenu gob za naš ekosistem se je Julija Kandare pogovarjala z Luko Šparlom, članom Gobarskega mikološkega društva Ljubljana. Kakšne so omejitve pri nabiranju gob in z njim povezane kršitve, pa se je pozanimala pri Urški Ahačič Pogačnik, direktorici Gozdarske inšpekcije. Foto: Julija Kandare
V tednu razglasitev Nobelovih nagrad je torek dan za fiziko. Toda letos morda le ni povsem tako. Letošnja nagrajenca sta namreč Američan John Hopfield in Britanec Geoffrey Hinton, ki sta Nobelovo nagrado prejela za razvoj umetnih nevronskih mrež. Te pa so temelj velike večine sodobnih aplikacij umetne inteligence.
Začel se je Teden otroka, ki se letos osredotoča na temo Otrok, nepopisan list. Osrednje sporočilo dogodka je: bodimo ustvarjalni, praznujmo otroštvo, bodimo otrokom vzor in jih vzgajajmo v odgovorne odrasle ljudi. Teden otroka že 70-o leto zapored organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroštvo je danes drugačno, kot je bilo nekoč. Vendar pa so vrednote, kot so prijateljstvo, pomoč drugemu in spoštovanje, brezčasne. To je bila tudi tema posveta ob Tednu otroka, ki ga je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenija.
Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu
Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev - in še enkrat toliko zgodb in zvočnih podob sestavlja Avdiofestival. Tam smo se oglasili tudi s Prvim in se pozanimali, kaj so razlogi, zaradi katerih je ljubljanska Cukrarna danes polna ljubiteljev zvoka in radia.
Leta 2014 je bilo v Sloveniji recikliranih komunalnih odpadkov približno 36 odstotkov, leta 2022 pa se je ta številka dvignila na več kot 62 odstotkov. Še vedno pa se številni znajdemo v zagati, v kateri zabojnik odvreči določeno stvar. Poleg tega se moramo vprašati, ali je stvar, ki jo želimo zavreči, morda še uporabna in jo bi raje komu podarili ali jo prodali. O tem je poizvedovala Lucija Vidergar. Bere Marko Rozman.
Neveljaven email naslov